Page 62 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
ena Smrtnik Vitulić idr.
V skladu s ciljem raziskave smo si zastavili raziskovalno vprašanje: kakšen je
pomen vključevanja umetniških izkušenj v projektu SKUM za otroke in mla-
dostnike na različnih področjih razvoja?
Postopek zbiranja podatkov
V raziskavi smo učinke umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalnem pro-
cesu analizirali na osnovi evalvacijskih poročil, ki so jih napisali vzgojitelji v
vrtcu in učitelji v osnovni ter srednji šoli, ki so sodelovali v projektu SKUM,
pri čemer so bili v evalvacije vključeni tudi otroci/učenci/dijaki, umetniki in
ponekod tudi starši. V analizo smo zajeli štiri poročila iz vrtcev, šest poročil iz
osnovnih in dve poročili iz srednjih šol. V analizah so bila zajeta vsa umetni-
ška področja. Omenjena evalvacijska poročila so nastala kot zaključna poro-
čila primerov dobrih praks, ki so se pokazale skozi vnašanje različnih umetni-
ških izkušenj v vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so sodelovale v projektu
SKUM. Ta poročila so bila namenjena preverjanju rezultatov projekta.
Postopek obdelave podatkov
Za kvalitativno analizo poročil smo uporabili vsebinsko analizo gradiva z od-
prtim kodiranjem (Mesec 1998). Na podlagi analize poročil smo oblikovali
ključne kode (pojme) in jih (na podlagi sorodnosti) povezali v pripadajoče
podkategorije ter kategorije, ki se nanašajo na področja razvoja otrok in mla-
dostnikov. Zastopanost posameznih podkategorij in kategorij smo predsta-
vili s frekvencami ter z izbranimi citati iz zapisov analiziranih poročil.
Rezultati in razprava
V preglednici 1 so predstavljeni izsledki raziskave s frekvencami kategorij in
podkategorij, ki kažejo na pomen učenja s pomočjo umetniških izkušenj v
vzgojno-izobraževalnem procesu.
Na osnovi zapisov v evalvacijskih poročilih smo prepoznali šest različnih
kategorij: nove umetniške izkušnje, sporazumevalne zmožnosti, znanje in re-
fleksijo, medosebne odnose, čustva in osebnostno rast ter ustvarjalnost.
Med vsemi kategorijami je bila najpogostejša »nove umetniške izkušnje«
(189 zapisov). Znotraj navedene kategorije so bile opredeljene vsebine, ki
smo jih opredelili s podkategorijami, med katerimi je bila najpogostejša »ak-
tivno raziskovanje in avtentično učenje skozi umetniško izkušnjo« (68 za-
pisov), kar lahko ponazorimo z naslednjimi dobesednimi zapisi učiteljic v
osnovni šoli:
Učenci so pridobili odlično umetniško izkušnjo, še posebno zato, ker so
62
V skladu s ciljem raziskave smo si zastavili raziskovalno vprašanje: kakšen je
pomen vključevanja umetniških izkušenj v projektu SKUM za otroke in mla-
dostnike na različnih področjih razvoja?
Postopek zbiranja podatkov
V raziskavi smo učinke umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalnem pro-
cesu analizirali na osnovi evalvacijskih poročil, ki so jih napisali vzgojitelji v
vrtcu in učitelji v osnovni ter srednji šoli, ki so sodelovali v projektu SKUM,
pri čemer so bili v evalvacije vključeni tudi otroci/učenci/dijaki, umetniki in
ponekod tudi starši. V analizo smo zajeli štiri poročila iz vrtcev, šest poročil iz
osnovnih in dve poročili iz srednjih šol. V analizah so bila zajeta vsa umetni-
ška področja. Omenjena evalvacijska poročila so nastala kot zaključna poro-
čila primerov dobrih praks, ki so se pokazale skozi vnašanje različnih umetni-
ških izkušenj v vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so sodelovale v projektu
SKUM. Ta poročila so bila namenjena preverjanju rezultatov projekta.
Postopek obdelave podatkov
Za kvalitativno analizo poročil smo uporabili vsebinsko analizo gradiva z od-
prtim kodiranjem (Mesec 1998). Na podlagi analize poročil smo oblikovali
ključne kode (pojme) in jih (na podlagi sorodnosti) povezali v pripadajoče
podkategorije ter kategorije, ki se nanašajo na področja razvoja otrok in mla-
dostnikov. Zastopanost posameznih podkategorij in kategorij smo predsta-
vili s frekvencami ter z izbranimi citati iz zapisov analiziranih poročil.
Rezultati in razprava
V preglednici 1 so predstavljeni izsledki raziskave s frekvencami kategorij in
podkategorij, ki kažejo na pomen učenja s pomočjo umetniških izkušenj v
vzgojno-izobraževalnem procesu.
Na osnovi zapisov v evalvacijskih poročilih smo prepoznali šest različnih
kategorij: nove umetniške izkušnje, sporazumevalne zmožnosti, znanje in re-
fleksijo, medosebne odnose, čustva in osebnostno rast ter ustvarjalnost.
Med vsemi kategorijami je bila najpogostejša »nove umetniške izkušnje«
(189 zapisov). Znotraj navedene kategorije so bile opredeljene vsebine, ki
smo jih opredelili s podkategorijami, med katerimi je bila najpogostejša »ak-
tivno raziskovanje in avtentično učenje skozi umetniško izkušnjo« (68 za-
pisov), kar lahko ponazorimo z naslednjimi dobesednimi zapisi učiteljic v
osnovni šoli:
Učenci so pridobili odlično umetniško izkušnjo, še posebno zato, ker so
62
