Page 44 - Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
entina Brečko Grubar
opravljanje itn. Pri seminarju se predstavijo tudi primeri aplikativnih projek-
tov in temeljnih raziskav, na katerih so praktično usposabljanje opravljali štu-
denti v preteklih letih. Študenti s tem dobijo vpogled v način izvajanja štu-
dijske prakse. Pri izbiri ustanove za opravljanje praktičnega usposabljanja je
študentu v pomoč mentor na oddelku, ki po potrebi pridobi dodatne infor-
macije s strani koordinatorja ali predvidenega mentorja na praktičnem uspo-
sabljanju in študentu (od)svetuje izbiro. Izbira je običajno odraz zanimanja
študenta za ožja strokovna področja, znanja uporabe različnih orodij in me-
tod pa tudi zahtevnosti dela, terminskega poteka praktičnega usposabljanja
itn. Mentor na oddelku mora presoditi, ali je študentova izbira dobra, ker bo
le tako dosegel želene izide učne enote.
Študent samostojno, ob pomoči mentorja na praktičnem usposabljanju,
oblikuje namen, cilje, metode dela in predvidene rezultate praktičnega us-
posabljanja, ki so vneseni v obrazec »Prijava študijske prakse«. Projekt mora
imeti jasno opredeljene cilje, ki so po vsebini strokovni in za študenta pred-
stavljajo konkreten izziv, kot npr. raziskovalni projekti, različni aplikativni pro-
jekti, študije primerov, terenske raziskave idr. Projekti, ki so osredotočeni na
ponavljajoče se naloge, ne pridejo v poštev. Študent s tem pridobi izkuš-
nje snovanja raziskovalnega dela oziroma pisanja dispozicij. Prijavo študijske
prakse pregleda mentor na oddelku, ki lahko z nasveti pomaga študentu. V
kolikor ugotovi, da bi bilo priporočljivo, da se študent predhodno natančneje
seznani z določenimi metodami, mu svetuje študijsko literaturo ali ga usmeri
k nosilcu učne enote, povezane z metodološkimi znanji.
Med potekom izvajanja praktičnega usposabljanja se študent posveti do-
deljenim nalogam, redno zapisuje opravljene obveznosti v »Dnevnik opra-
vljanja projekta«, sodeluje z mentorjem na praktičnem usposabljanju in s so-
delavci pri timskem delu, po potrebi pa tudi z mentorjem na oddelku.
Izkušnje in pridobljeno znanje študentov so zelo različni. V nekaterih pri-
merih študenti poglobijo temeljno znanje na določenem, ožjem strokovnem
področju, v drugih pridobijo metodološko znanje, nadgradijo znanje upo-
rabe raziskovalnih metod in orodij, dragocene so izkušnje samoorganizacije
dela, komunikacije in sodelovanja v timskem delu, uporabe pridobljenega
teoretičnega znanja itn.
Po zaključku projekta mentor na praktičnem usposabljanju v »Dnevniku
opravljanja projekta« oceni študentovo delo na projektu ter poda komentar
o njegovih dosežkih v delovnem okolju, kar predstavlja 30 skupne ocene.
S tem je praktično usposabljanje na izbrani ustanovi zaključeno, študent pa
mora pripraviti še pisno poročilo, ki bo k skupni oceni prispevalo 50 , ter ga
javno predstaviti kolegom in mentorjem, s čimer pridobi še 20 ocene.
44
opravljanje itn. Pri seminarju se predstavijo tudi primeri aplikativnih projek-
tov in temeljnih raziskav, na katerih so praktično usposabljanje opravljali štu-
denti v preteklih letih. Študenti s tem dobijo vpogled v način izvajanja štu-
dijske prakse. Pri izbiri ustanove za opravljanje praktičnega usposabljanja je
študentu v pomoč mentor na oddelku, ki po potrebi pridobi dodatne infor-
macije s strani koordinatorja ali predvidenega mentorja na praktičnem uspo-
sabljanju in študentu (od)svetuje izbiro. Izbira je običajno odraz zanimanja
študenta za ožja strokovna področja, znanja uporabe različnih orodij in me-
tod pa tudi zahtevnosti dela, terminskega poteka praktičnega usposabljanja
itn. Mentor na oddelku mora presoditi, ali je študentova izbira dobra, ker bo
le tako dosegel želene izide učne enote.
Študent samostojno, ob pomoči mentorja na praktičnem usposabljanju,
oblikuje namen, cilje, metode dela in predvidene rezultate praktičnega us-
posabljanja, ki so vneseni v obrazec »Prijava študijske prakse«. Projekt mora
imeti jasno opredeljene cilje, ki so po vsebini strokovni in za študenta pred-
stavljajo konkreten izziv, kot npr. raziskovalni projekti, različni aplikativni pro-
jekti, študije primerov, terenske raziskave idr. Projekti, ki so osredotočeni na
ponavljajoče se naloge, ne pridejo v poštev. Študent s tem pridobi izkuš-
nje snovanja raziskovalnega dela oziroma pisanja dispozicij. Prijavo študijske
prakse pregleda mentor na oddelku, ki lahko z nasveti pomaga študentu. V
kolikor ugotovi, da bi bilo priporočljivo, da se študent predhodno natančneje
seznani z določenimi metodami, mu svetuje študijsko literaturo ali ga usmeri
k nosilcu učne enote, povezane z metodološkimi znanji.
Med potekom izvajanja praktičnega usposabljanja se študent posveti do-
deljenim nalogam, redno zapisuje opravljene obveznosti v »Dnevnik opra-
vljanja projekta«, sodeluje z mentorjem na praktičnem usposabljanju in s so-
delavci pri timskem delu, po potrebi pa tudi z mentorjem na oddelku.
Izkušnje in pridobljeno znanje študentov so zelo različni. V nekaterih pri-
merih študenti poglobijo temeljno znanje na določenem, ožjem strokovnem
področju, v drugih pridobijo metodološko znanje, nadgradijo znanje upo-
rabe raziskovalnih metod in orodij, dragocene so izkušnje samoorganizacije
dela, komunikacije in sodelovanja v timskem delu, uporabe pridobljenega
teoretičnega znanja itn.
Po zaključku projekta mentor na praktičnem usposabljanju v »Dnevniku
opravljanja projekta« oceni študentovo delo na projektu ter poda komentar
o njegovih dosežkih v delovnem okolju, kar predstavlja 30 skupne ocene.
S tem je praktično usposabljanje na izbrani ustanovi zaključeno, študent pa
mora pripraviti še pisno poročilo, ki bo k skupni oceni prispevalo 50 , ter ga
javno predstaviti kolegom in mentorjem, s čimer pridobi še 20 ocene.
44
