Page 51 - Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
Fleksibilno učenje jezika turizma
Farrow 2019). Mnogokrat se koncept prožnega učenja in poučevanja v lite-
raturi mestoma prekriva z učenjem in poučevanjem z IKT (Kirkpatrick 1997).
Vendarle velja, da digitalne učne tehnologije omogočajo večjo prožnost uče-
nja in poučevanja, a same po sebi niso dovolj (Collis in Moonen 2001). Ker so
IKT za študente tega tisočletja del splošnega znanja o svetu (Chini in Bosisio
2014), je njihova vključitev tudi v študijski proces jezika stroke potrebna. Pe-
dagoški pristop, ki spodbuja prožnost in na študenta osredinjeno učenje ter
poučevanje, tega ne more čisto zanemariti (Cope in Kalantzis 2015, 3).
Projektna naloga, ki bo predstavljena v prispevku, sovpada tudi s posku-
som za povečanje motivacije, kreativnosti, prožnega pristopa. Mnoge štu-
dije (mdr. Balboni 2002) poudarjajo pomen notranje motivacije študenta pri
usvajanju tujega jezika. Pri izdelavi projektne naloge študentje uporabijo tudi
načela zgodbarjenja oziroma digitalnega zgodbarjenja (angl. digital storytel-
ling). Robin (2016) zapiše, da študentje pri takih projektnih nalogah lahko raz-
vijejo komunikacijske veščine in organizacijo idej, izražajo mnenje ter tvorijo
zgodbe. Prav tako je pomembno, da to zgodbo ustvarjajo za neko javnost in
jo zato osmislijo. Bull in Sara Kajder (2004) ugotovita, da pri tovrstnih nalogah
aktivno sodelujejo tudi tisti študentje, ki imajo slabše razvite bralne in pisne
veščine.
Digitalno zgodbarjenje
Koncept zgodbarjenja je v literaturi opisan na več načinov, vendar so si defi-
nicije enotne v tem, da gre za povezavo med pripovedovanjem in rabo multi-
modalnih elementov. Pri ustvarjanju digitalne zgodbe preko spoja besedila,
posnetkov avdiopripovedovanja, fotografij in glasbe gre za aktivno in krea-
tivno delo študenta, za katerega je praviloma tudi visoko motiviran (Lambert
2002).
Študentje UP FTŠ Turistice pri več predmetih spoznavajo zgodbarjenje, saj
je poslovni svet šele nedolgo nazaj prepoznal moč zgodbarjenja kot strate-
škega trženjskega orodja za gradnjo znamke in hkrati kot operativnega ko-
munikacijskega orodja. V turizmu oblikovanje in pripovedovanje zgodb po-
staja učinkovito orodje v pomoč razvoju ter trženju turističnih destinacij, tu-
rističnih produktov, znamenitosti in ponudnikov. Zgodbarjenje se zato da-
nes vse bolj uveljavlja kot strateški koncept znamčenja (angl. branding) in
kot operativno komunikacijsko orodje trženja. Ker ne gre samo za pripove-
dovanje zgodb, ampak tudi za njihovo oblikovanje, je metoda kompleksna.
Bistveno pa je, da so take zgodbe podane z jezikom, ki ni pretirano formalen,
in so prilagojene ciljni skupini (Brunelli 2014). Lambert (2002) meni, da ima
projektna naloga, ki obsega digitalno zgodbarjenje, dodano vrednost pri je-
zikovnem učenju. Koncepti so namreč prebrani, napisani, ponovno formuli-
51
Farrow 2019). Mnogokrat se koncept prožnega učenja in poučevanja v lite-
raturi mestoma prekriva z učenjem in poučevanjem z IKT (Kirkpatrick 1997).
Vendarle velja, da digitalne učne tehnologije omogočajo večjo prožnost uče-
nja in poučevanja, a same po sebi niso dovolj (Collis in Moonen 2001). Ker so
IKT za študente tega tisočletja del splošnega znanja o svetu (Chini in Bosisio
2014), je njihova vključitev tudi v študijski proces jezika stroke potrebna. Pe-
dagoški pristop, ki spodbuja prožnost in na študenta osredinjeno učenje ter
poučevanje, tega ne more čisto zanemariti (Cope in Kalantzis 2015, 3).
Projektna naloga, ki bo predstavljena v prispevku, sovpada tudi s posku-
som za povečanje motivacije, kreativnosti, prožnega pristopa. Mnoge štu-
dije (mdr. Balboni 2002) poudarjajo pomen notranje motivacije študenta pri
usvajanju tujega jezika. Pri izdelavi projektne naloge študentje uporabijo tudi
načela zgodbarjenja oziroma digitalnega zgodbarjenja (angl. digital storytel-
ling). Robin (2016) zapiše, da študentje pri takih projektnih nalogah lahko raz-
vijejo komunikacijske veščine in organizacijo idej, izražajo mnenje ter tvorijo
zgodbe. Prav tako je pomembno, da to zgodbo ustvarjajo za neko javnost in
jo zato osmislijo. Bull in Sara Kajder (2004) ugotovita, da pri tovrstnih nalogah
aktivno sodelujejo tudi tisti študentje, ki imajo slabše razvite bralne in pisne
veščine.
Digitalno zgodbarjenje
Koncept zgodbarjenja je v literaturi opisan na več načinov, vendar so si defi-
nicije enotne v tem, da gre za povezavo med pripovedovanjem in rabo multi-
modalnih elementov. Pri ustvarjanju digitalne zgodbe preko spoja besedila,
posnetkov avdiopripovedovanja, fotografij in glasbe gre za aktivno in krea-
tivno delo študenta, za katerega je praviloma tudi visoko motiviran (Lambert
2002).
Študentje UP FTŠ Turistice pri več predmetih spoznavajo zgodbarjenje, saj
je poslovni svet šele nedolgo nazaj prepoznal moč zgodbarjenja kot strate-
škega trženjskega orodja za gradnjo znamke in hkrati kot operativnega ko-
munikacijskega orodja. V turizmu oblikovanje in pripovedovanje zgodb po-
staja učinkovito orodje v pomoč razvoju ter trženju turističnih destinacij, tu-
rističnih produktov, znamenitosti in ponudnikov. Zgodbarjenje se zato da-
nes vse bolj uveljavlja kot strateški koncept znamčenja (angl. branding) in
kot operativno komunikacijsko orodje trženja. Ker ne gre samo za pripove-
dovanje zgodb, ampak tudi za njihovo oblikovanje, je metoda kompleksna.
Bistveno pa je, da so take zgodbe podane z jezikom, ki ni pretirano formalen,
in so prilagojene ciljni skupini (Brunelli 2014). Lambert (2002) meni, da ima
projektna naloga, ki obsega digitalno zgodbarjenje, dodano vrednost pri je-
zikovnem učenju. Koncepti so namreč prebrani, napisani, ponovno formuli-
51
