Page 16 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
ip Ipavec in njegov svet
Alojz Ipavec,5 je torej prvi in neposredni nadaljevalec omenjene rodbine.
Da je bilo v tistem času in prostoru še kako aktualno in živo nemštvo, pri-
ča tako slovenska kot nemška ustvarjalnost enih in istih avtorjev, skla-
dateljev (Ipavcev). Tak je tudi Alojzijev (prvi) napev Škerjanček, ki je izšel
skupaj s pesmimi bratov v Pesmarici za kratek čas. Pesmi je pisal v zgod
njeromantičnem slogu, kar še posebej velja za njegove tehnično zahtev-
ne klavirske skladbe. Njegovi najbolj znani klavirski skladbi sta Fantazija
v obliki poloneze in Žalna koračnica/Trauermarsch. Romantični slog je bil v
njegovem času aktualen v evropskem prostoru. Žal pa je svoje samospe-
ve komponiral na nemške in ne na slovenske pesmi. Svoje domoljubje je
vendarle izkazal z naslovom valčka Heimaths-Kläge/Zvoki domovine. Prav
tako se je pod svoja dela podpisoval s slovenskim priimkom Ipavec, med-
tem ko na Dunaju natisnjene skladbe tega avtorja predstavljajo s priim-
kom Ipavitz.
Trije bratje Ipavci – Alojz (1815–1849), Benjamin (1829–1908), Gustav
(1831–1908) in Gustavov sin Josip6 (1873–1921) – iz Šentjurja (Sv. Jurija,
Št. Jurija), starodavnega trga v okolici Celja, komaj slab ducat kilometrov
oddaljenega od knežjega mesta, predstavljajo izreden pojav v slovenski
glasbeni kulturi. Nekaj podobnega kot so, seveda če smemo primerjati
majhno z večjim, velikim: Brixiji7 in Bende8 v Češki, Scarlattiji9 v itali-
janski, Couperini10 v francoski, Bachi11 v nemški in Firšti12 v slovensko-
-celjski kulturi in še posebej glasbi. Tudi Ipavci so bili kot njihovi predni-
ki in vzorniki rod, ki mu je bila glasba tako rekoč v krvi, v zibel položena.
Z njo so se ukvarjali moški in celo ženski člani rodbine,13 a skladatelji so
5 Tudi Lojze Ipavic.
6 Jožef Karl; tudi Pepi, Pepo.
7 (Oče) Šimon B. (1693–1735) in sinova: Georg B. (1722 –1795) in Fratišek Xavier B.
(1732–1771).
8 František (Franz) B. (1709–1786) in Jirži (Georg) Antonin B. (1722–1795).
9 Npr. (oče) Alessandro S. (1660–1725), sin in njegov učenec Domenico S. (1685–
–1757) idr.
10 Npr. François C. (1668–1733) idr.
11 (Oče) Johann Sebastian B. (1685–1750) in njegovi sinovi: Wilhelm Friedmann
B. (1710–1784), Johann Christoph Friedrich B. (1732–1795), Johann Christian
B. (1735–1782) idr.
12 (Oče) Nenad F. (roj. 1964) in sinovi: Miha (roj. 1992), Leon (roj. 1994) in Peter (roj.
1998).
13 Nečakinje Benjamina in Gustava I. ter Josipove sestrične, tudi hčerke Alojzove,
Benjaminove in Gustavove sestre: Fani, Amalija in Marija, hčerke Ivanke (Ivanje,
Ženetke) Ipavec, poročene Čampa (Alojz Čampa je bil dvorni svetnik), so skupaj
z Marianne Gallowitsch, ki jo je nasledila Frieda Perner, sestavile Prvi avstrijski
16
Alojz Ipavec,5 je torej prvi in neposredni nadaljevalec omenjene rodbine.
Da je bilo v tistem času in prostoru še kako aktualno in živo nemštvo, pri-
ča tako slovenska kot nemška ustvarjalnost enih in istih avtorjev, skla-
dateljev (Ipavcev). Tak je tudi Alojzijev (prvi) napev Škerjanček, ki je izšel
skupaj s pesmimi bratov v Pesmarici za kratek čas. Pesmi je pisal v zgod
njeromantičnem slogu, kar še posebej velja za njegove tehnično zahtev-
ne klavirske skladbe. Njegovi najbolj znani klavirski skladbi sta Fantazija
v obliki poloneze in Žalna koračnica/Trauermarsch. Romantični slog je bil v
njegovem času aktualen v evropskem prostoru. Žal pa je svoje samospe-
ve komponiral na nemške in ne na slovenske pesmi. Svoje domoljubje je
vendarle izkazal z naslovom valčka Heimaths-Kläge/Zvoki domovine. Prav
tako se je pod svoja dela podpisoval s slovenskim priimkom Ipavec, med-
tem ko na Dunaju natisnjene skladbe tega avtorja predstavljajo s priim-
kom Ipavitz.
Trije bratje Ipavci – Alojz (1815–1849), Benjamin (1829–1908), Gustav
(1831–1908) in Gustavov sin Josip6 (1873–1921) – iz Šentjurja (Sv. Jurija,
Št. Jurija), starodavnega trga v okolici Celja, komaj slab ducat kilometrov
oddaljenega od knežjega mesta, predstavljajo izreden pojav v slovenski
glasbeni kulturi. Nekaj podobnega kot so, seveda če smemo primerjati
majhno z večjim, velikim: Brixiji7 in Bende8 v Češki, Scarlattiji9 v itali-
janski, Couperini10 v francoski, Bachi11 v nemški in Firšti12 v slovensko-
-celjski kulturi in še posebej glasbi. Tudi Ipavci so bili kot njihovi predni-
ki in vzorniki rod, ki mu je bila glasba tako rekoč v krvi, v zibel položena.
Z njo so se ukvarjali moški in celo ženski člani rodbine,13 a skladatelji so
5 Tudi Lojze Ipavic.
6 Jožef Karl; tudi Pepi, Pepo.
7 (Oče) Šimon B. (1693–1735) in sinova: Georg B. (1722 –1795) in Fratišek Xavier B.
(1732–1771).
8 František (Franz) B. (1709–1786) in Jirži (Georg) Antonin B. (1722–1795).
9 Npr. (oče) Alessandro S. (1660–1725), sin in njegov učenec Domenico S. (1685–
–1757) idr.
10 Npr. François C. (1668–1733) idr.
11 (Oče) Johann Sebastian B. (1685–1750) in njegovi sinovi: Wilhelm Friedmann
B. (1710–1784), Johann Christoph Friedrich B. (1732–1795), Johann Christian
B. (1735–1782) idr.
12 (Oče) Nenad F. (roj. 1964) in sinovi: Miha (roj. 1992), Leon (roj. 1994) in Peter (roj.
1998).
13 Nečakinje Benjamina in Gustava I. ter Josipove sestrične, tudi hčerke Alojzove,
Benjaminove in Gustavove sestre: Fani, Amalija in Marija, hčerke Ivanke (Ivanje,
Ženetke) Ipavec, poročene Čampa (Alojz Čampa je bil dvorni svetnik), so skupaj
z Marianne Gallowitsch, ki jo je nasledila Frieda Perner, sestavile Prvi avstrijski
16
