Page 136 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 136
ip Ipavec in njegov svet
Ko začne deklica govoriti, vnese malo živahnosti in pripiše tišje petje,
kar interpretacija otroškega govora zahteva že sama po sebi. Osrednji del
skladbe je komponist pričel s statičnimi akordi, ki pozornost namenja-
jo pripovedi (»Prešla so leta«). Sledi naraščanje napetosti z uporabo stac
cato osmink v klavirju, vrh doseže v trenutku nastopa sprožilca žalosti v
dekletu (»A komaj so ustne strnile se«). Lokacija in situacija sprožita spo-
min, dekletu se v spominu odvije prizor iz otroštva. Ljubljena oseba jo po-
ljublja po licih in ustih, slonita na istih vratih, intimnost, ki sta jo splet-
la zaljubljenca, vzbudi stara čustva, solze pritečejo, v varnem objemu se
bolečina zlije, kar se glasbeno razplete v reminiscentno ponovitev začet-
ka skladbe.
Kako empatično in tenkočutno je Josip zaznal redkeje obravnavano
tematiko v samospevih! Kako dobro je izbral besedilo, saj ponuja poveza-
vo med dvema različnima ljubeznima, ljubeznijo med otrokom in staršem
ter ljubeznijo med partnerjema. V osnovi je to še vedno ljubezen, pripad
nost, vez med dvema, ki presega smrt in rojstvo. Tako lahko rečemo, da
je obravnaval univerzalno gonilo vsega, kar je, izvorno ljubezen. In zato
so njegove pesmi večne, pretresljive, drugačne, ker so resnične in osvet
ljujejo realne situacije naših življenj. Večina njegovih pesmi vsebuje otip-
ljive dogodke, spregledane emocije, upa si vzeti pod drobnogled običajno
neopažene delce človekovega doživljanja. Na nek način je uglasbil reali-
zem. To je samo še ena potrditev ugotovitve, da je bil v koraku s časom,
saj se je takrat na opernem področju začel pojavljati verizem, realizem v
operi, bi lahko rekli, ki je dosegel vrh s Puccinijem in dominiral vse do 20.
let prejšnjega stoletja. Morda »v koraku s časom« niti ni pravi izraz, bil je
preprosto sinhroniziran s tistim časom. Ko se mora na kolektivni ravni
nekaj manifestirati, postane to dostopno vsem, samo vprašanje časa je,
kdo bo prej udejanjil ideje kolektive. Josip je vsekakor bil v prvi bojni lini-
ji in njegova veličina šele danes postaja cenjena.
136
Ko začne deklica govoriti, vnese malo živahnosti in pripiše tišje petje,
kar interpretacija otroškega govora zahteva že sama po sebi. Osrednji del
skladbe je komponist pričel s statičnimi akordi, ki pozornost namenja-
jo pripovedi (»Prešla so leta«). Sledi naraščanje napetosti z uporabo stac
cato osmink v klavirju, vrh doseže v trenutku nastopa sprožilca žalosti v
dekletu (»A komaj so ustne strnile se«). Lokacija in situacija sprožita spo-
min, dekletu se v spominu odvije prizor iz otroštva. Ljubljena oseba jo po-
ljublja po licih in ustih, slonita na istih vratih, intimnost, ki sta jo splet-
la zaljubljenca, vzbudi stara čustva, solze pritečejo, v varnem objemu se
bolečina zlije, kar se glasbeno razplete v reminiscentno ponovitev začet-
ka skladbe.
Kako empatično in tenkočutno je Josip zaznal redkeje obravnavano
tematiko v samospevih! Kako dobro je izbral besedilo, saj ponuja poveza-
vo med dvema različnima ljubeznima, ljubeznijo med otrokom in staršem
ter ljubeznijo med partnerjema. V osnovi je to še vedno ljubezen, pripad
nost, vez med dvema, ki presega smrt in rojstvo. Tako lahko rečemo, da
je obravnaval univerzalno gonilo vsega, kar je, izvorno ljubezen. In zato
so njegove pesmi večne, pretresljive, drugačne, ker so resnične in osvet
ljujejo realne situacije naših življenj. Večina njegovih pesmi vsebuje otip-
ljive dogodke, spregledane emocije, upa si vzeti pod drobnogled običajno
neopažene delce človekovega doživljanja. Na nek način je uglasbil reali-
zem. To je samo še ena potrditev ugotovitve, da je bil v koraku s časom,
saj se je takrat na opernem področju začel pojavljati verizem, realizem v
operi, bi lahko rekli, ki je dosegel vrh s Puccinijem in dominiral vse do 20.
let prejšnjega stoletja. Morda »v koraku s časom« niti ni pravi izraz, bil je
preprosto sinhroniziran s tistim časom. Ko se mora na kolektivni ravni
nekaj manifestirati, postane to dostopno vsem, samo vprašanje časa je,
kdo bo prej udejanjil ideje kolektive. Josip je vsekakor bil v prvi bojni lini-
ji in njegova veličina šele danes postaja cenjena.
136
