Page 16 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 16
ena lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 16 lice, najdemo jih tudi našite na oblačilih. Jago- nick 1958, Taf. 2: 3–6). Nekateri avtorji so dom-
de so okrogle, sodčaste, cevaste, oblikovane kot nevali, da so bile skodelice namenjene shranjeva-
košarice, ovnove glavice ali ptice, nekatere ima- nju kozmetičnih proizvodov; glede na velikost in
jo celo železne zanke za obešanje (Križ 1997, 38 izdelavo ustja lahko potrdimo, da niso bile pri-
spodaj). Barvne kombinacije so zelo pestre, ok- pravne za pitje, prej za zajemanje tekočin.
rasni motivi obsegajo valovnice, pike, cik-cak li-
nije, očesca in aplike drugobarvnega stekla (Ha- Razvejani trgovski stiki kultur starejše že-
evernick 1974, 61; Križ in Turk 2003, 91, št. 19, lezne dobe jugovzhodno alpskega prostora s
98–99). V gomili I iz Stične je bilo npr. najdenih svetom zahodnih in sredozemskih kultur se ne
20.500 steklenih jagod, prav tako bogat pa je bil odražajo le v izbranih importih kovinskih ter ke-
grob z Magdalenske gore, v katerem pa so našte- ramičnih izdelkov, ampak tudi v steklenem gra-
li le 7.310 steklenih jagod (Haevernick 1974, 62). divu. Mednje sodijo posodice, izdelane na jedru,
S steklom so bile okrašene in olepšane tudi neka- izdelki steklarskih delavnic v Sredozemlju. Sko-
tere okrasne zaponke – fibule. Med njimi so še raj v celoti ohranjena posodica je bila najdena v
posebej zanimive fibule ježevke, najdene npr. na Stični (Kastelic 1960, tab. 3: 2). Dvoročajna mo-
Magdalenski gori, v Vačah, na Brezju in v Šmar- dra steklenička (amforiskos) je po ostenju okraše-
jeti (Haevernick 1959, Taf. 1: 1–8). Lok teh fibul na z večbarvnimi nitmi stekla v cik-cak motivu,
ima na bronastem žičnatem jedru obloge, obli- ki ga dopolnjujejo linije po vratu in ramenu. Od-
kovane iz naravno prozornega modro-zelenkas- lomke enakih izdelkov poznamo tudi iz gomile
tega stekla z ježastimi aplikacijami. Oblogi iz v Šmarjeti (Dular 1991, tab. 29: 26–28). V obeh
temno modro obarvanega stekla, ki krasita fi- primerih gre po analogijah za izdelke sredozem-
buli iz Boštanja, sta okrašeni s steklenimi nitmi skih delavnic iz obdobja 5. stol. pr. n. št. (Harden
v kontrastni rumeni barvi, raztegnjenimi v cik- 1981, 77, pl. 11: 175–190).
-cak motiv, in z jagodami v obliki očesc (Haever-
nick 1959, Taf. 2: 8–9). Spet drugače sta izdelana Vprašanje lokalne proizvodnje
loka fibul iz Rovišča, kjer je steklo jantarne bar- Izredno pestra paleta steklenih jagod in osta-
ve v obliki spirale ovito okrog jedra, na sredini lih okrasnih predmetov v starejši železni dobi,
pa okras dopolnjujejo še steklene bunčice (Hae- s številnimi izvirnimi oblikami, barvami in ok-
vernick 1959, Taf. 2: 5–7). Fibule s stekleno oblo- rasi, najdenimi samo na tem prostoru, ponu-
go se pojavljajo predvsem v 6. st. pr. n. št (Gabro- ja domnevo, da so tu morda delovale steklarske
vec 1987, 49). delavnice. Na to možnost je prva opozorila Eli-
sabeth Haevernick, ki je preučevala jagode s slo-
Izjemen pojav v grobovih jugovzhodnoalp- venskih najdišč (1974, 65), in njena hipoteza je
skega prostora so tudi majhne posodice z verti- bila nato večkrat povzeta. Nove in številne najd-
kalnimi rebri na ostenju. Gre za izdelke, narejene be, predvsem iz gomil na Kapiteljski njivi v No-
v kalupu, ki so jim nato naknadno narebrili oste- vem mestu (Križ 1997; Križ in Turk 2003), so v
nje (Haevernick 1958a, 14; 1974, 65). V Sloveniji zadnjih desetletjih paleto barv in oblik steklenih
jih poznamo v 5. stol. pr. n. št. v Mostu na Soči in jagod iz starejše železne dobe še obogatile.
Črnolici pod Rifnikom (Haevernick 1958, Taf. 1:
4–5, 2, 3: 1, 2; Lazar 2004b, 49, kat. št. 4). Izde- Prav zaradi tega bi se zdela domneva o lo-
lane so iz naravno obarvanega, rahlo zelenkaste- kalni proizvodnji toliko verjetnejša. Žal pa ima-
ga stekla, obarvanega stekla jantarno rjave bar- mo zaenkrat v celoti raziskanih predvsem veliko
ve ali iz modro obarvanega stekla v različnih grobišč. Raziskanost prazgodovinskih naselbin,
odtenkih. Predvsem modre skodelice so pogos- kjer bi lahko odkrili sledove steklarske obrti, je
to okrašene z nitmi drugobarvnega stekla v rav- precej skromnejša. Poleg tega za izdelavo jagod
nih ali cik-cak linijah. Posodice iz Mosta na Soči zadošča že peč majhnih dimenzij, odpadkov je
imajo tudi presegajoč, narebren ročaj (Haever- malo, zato je verjetnost, da bi odkrili ostanke
take peči, majhna.
de so okrogle, sodčaste, cevaste, oblikovane kot nevali, da so bile skodelice namenjene shranjeva-
košarice, ovnove glavice ali ptice, nekatere ima- nju kozmetičnih proizvodov; glede na velikost in
jo celo železne zanke za obešanje (Križ 1997, 38 izdelavo ustja lahko potrdimo, da niso bile pri-
spodaj). Barvne kombinacije so zelo pestre, ok- pravne za pitje, prej za zajemanje tekočin.
rasni motivi obsegajo valovnice, pike, cik-cak li-
nije, očesca in aplike drugobarvnega stekla (Ha- Razvejani trgovski stiki kultur starejše že-
evernick 1974, 61; Križ in Turk 2003, 91, št. 19, lezne dobe jugovzhodno alpskega prostora s
98–99). V gomili I iz Stične je bilo npr. najdenih svetom zahodnih in sredozemskih kultur se ne
20.500 steklenih jagod, prav tako bogat pa je bil odražajo le v izbranih importih kovinskih ter ke-
grob z Magdalenske gore, v katerem pa so našte- ramičnih izdelkov, ampak tudi v steklenem gra-
li le 7.310 steklenih jagod (Haevernick 1974, 62). divu. Mednje sodijo posodice, izdelane na jedru,
S steklom so bile okrašene in olepšane tudi neka- izdelki steklarskih delavnic v Sredozemlju. Sko-
tere okrasne zaponke – fibule. Med njimi so še raj v celoti ohranjena posodica je bila najdena v
posebej zanimive fibule ježevke, najdene npr. na Stični (Kastelic 1960, tab. 3: 2). Dvoročajna mo-
Magdalenski gori, v Vačah, na Brezju in v Šmar- dra steklenička (amforiskos) je po ostenju okraše-
jeti (Haevernick 1959, Taf. 1: 1–8). Lok teh fibul na z večbarvnimi nitmi stekla v cik-cak motivu,
ima na bronastem žičnatem jedru obloge, obli- ki ga dopolnjujejo linije po vratu in ramenu. Od-
kovane iz naravno prozornega modro-zelenkas- lomke enakih izdelkov poznamo tudi iz gomile
tega stekla z ježastimi aplikacijami. Oblogi iz v Šmarjeti (Dular 1991, tab. 29: 26–28). V obeh
temno modro obarvanega stekla, ki krasita fi- primerih gre po analogijah za izdelke sredozem-
buli iz Boštanja, sta okrašeni s steklenimi nitmi skih delavnic iz obdobja 5. stol. pr. n. št. (Harden
v kontrastni rumeni barvi, raztegnjenimi v cik- 1981, 77, pl. 11: 175–190).
-cak motiv, in z jagodami v obliki očesc (Haever-
nick 1959, Taf. 2: 8–9). Spet drugače sta izdelana Vprašanje lokalne proizvodnje
loka fibul iz Rovišča, kjer je steklo jantarne bar- Izredno pestra paleta steklenih jagod in osta-
ve v obliki spirale ovito okrog jedra, na sredini lih okrasnih predmetov v starejši železni dobi,
pa okras dopolnjujejo še steklene bunčice (Hae- s številnimi izvirnimi oblikami, barvami in ok-
vernick 1959, Taf. 2: 5–7). Fibule s stekleno oblo- rasi, najdenimi samo na tem prostoru, ponu-
go se pojavljajo predvsem v 6. st. pr. n. št (Gabro- ja domnevo, da so tu morda delovale steklarske
vec 1987, 49). delavnice. Na to možnost je prva opozorila Eli-
sabeth Haevernick, ki je preučevala jagode s slo-
Izjemen pojav v grobovih jugovzhodnoalp- venskih najdišč (1974, 65), in njena hipoteza je
skega prostora so tudi majhne posodice z verti- bila nato večkrat povzeta. Nove in številne najd-
kalnimi rebri na ostenju. Gre za izdelke, narejene be, predvsem iz gomil na Kapiteljski njivi v No-
v kalupu, ki so jim nato naknadno narebrili oste- vem mestu (Križ 1997; Križ in Turk 2003), so v
nje (Haevernick 1958a, 14; 1974, 65). V Sloveniji zadnjih desetletjih paleto barv in oblik steklenih
jih poznamo v 5. stol. pr. n. št. v Mostu na Soči in jagod iz starejše železne dobe še obogatile.
Črnolici pod Rifnikom (Haevernick 1958, Taf. 1:
4–5, 2, 3: 1, 2; Lazar 2004b, 49, kat. št. 4). Izde- Prav zaradi tega bi se zdela domneva o lo-
lane so iz naravno obarvanega, rahlo zelenkaste- kalni proizvodnji toliko verjetnejša. Žal pa ima-
ga stekla, obarvanega stekla jantarno rjave bar- mo zaenkrat v celoti raziskanih predvsem veliko
ve ali iz modro obarvanega stekla v različnih grobišč. Raziskanost prazgodovinskih naselbin,
odtenkih. Predvsem modre skodelice so pogos- kjer bi lahko odkrili sledove steklarske obrti, je
to okrašene z nitmi drugobarvnega stekla v rav- precej skromnejša. Poleg tega za izdelavo jagod
nih ali cik-cak linijah. Posodice iz Mosta na Soči zadošča že peč majhnih dimenzij, odpadkov je
imajo tudi presegajoč, narebren ročaj (Haever- malo, zato je verjetnost, da bi odkrili ostanke
take peči, majhna.
