Page 19 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 19
klenic iz Linza lahko sklepamo, da je Sentia Slika 2: Oljenka z upodobitvijo rimske steklarske peči, antična steklarsk a proizvodnja na območju jugovzhodnih alp in vzhodnega jadr ana 19
Secunda delovala v drugi polovici 1. stol., njeni Križišče pri Spodnjih Škofijah, Pokrajinski muzej Koper
izdelki pa postali razširjeni in široko uporabni (risba Anđelka Fortuna Saje).
kot posode za shranjevanje ter transport. Figure 2: Oil lamp with the representation of a Roman
glass furnace, Križišče near Spodnje Škofije, Regional
Nova tehnika – nova odkritja Museum Koper (drawing Anđelka Fortuna Saje).
Najzgodnejši in najneposrednejši dokaz o piha-
nju stekla ter morda celo o širitvi novoodkri- kem stolčku ob peči, oblečen je v kratko tuniko
te steklarske tehnike na območju Jadrana brez in bos, kar poudarjajo poševni vrezi na nogi. Na
dvoma predstavljajo oljenke z upodobitvijo ste- tleh ležijo trije predmeti, ki jih lahko interpre-
klarske peči in steklarjev ob njej (Lazar 2004b, tiramo kot odpadke, nastale med delom. Oseba
28, slika 15; 2006a, 227). Do sedaj poznamo le tri ima glavo dvignjeno, usta našobljena in priprav-
take najdbe in vse izvirajo z najdišč ob obalah Ja- ljena za pihanje v cev, ki jo drži pred seboj. Pipa
drana. Prva oljenka je bila najdena v prvi polovi- je, če upoštevamo sorazmerja med osebo in orod-
ci 20. stol. v Benkovcu (rimska Asseria na Hrva- jem, dolga manj kot meter in na pogled precej ro-
škem (Abramić 1959, 149), druga je bila odkrita v bustna. Morda ni kovinska, ampak glinena, kot
drugi polovici 20. stol. v bližini Ferrare (Voghen- predlaga Marianne Stern2 na osnovi svojih šte-
za) v Italiji (Baldoni 1987, 22), najnovejša in naj-
bolje ohranjena najdba pa je oljenka iz Slovenije 2 Prvi pihani izdelki so verjetno nastali z uporabo glinenih
(Lazar 2006a 230, sliki 2–3). Primerjava velikos- pip in so šele kasneje razvili kovinske. Nekateri raziskoval-
ti oljenk in diskov kaže, da sta oljenki iz Ferrare ci, kot npr. Marianne Stern, menijo, da je bil steklarjem
in Spodnjih Škofij (dl. 11,5 in 11,3 cm) zelo verje- najlaže dostopen material prav glina. Njene lastnosti so
tno nastali v istem kalupu, medtem ko je bil ka- dobro poznali, na zalogi je bila v vsaki delavnici. Glina pre-
lup za oljenko iz Aserije drugačen, saj je imel nad cej slabše prevaja toploto kot kovina, zato je z njo laže dela-
motivom vrezani imeni Athenio in Tre(a)llus ti, posebej če je pipa kratka, dolga npr. 30–60 cm. Izdelava
(Abramič 1959, 151; dl. oljenke 10,5 cm). Za raz-
liko od prvih dveh, ki sta najdbi izven zaključe-
nih oz. iz uničenih kontektov, zadnja oljenka iz-
vira iz groba (gr. 3, grobna parcela 1, Križišče pri
Spodnjih Škofijah, nekaj km od Kopra), datira-
nega v čas med 40 do 60 n. št. (Novšak, Bekl-
janov Zidanšek in Žerjal 2019, 166–175).
Oljenka iz sivo žgane gline sodi v skupino
t. i. reliefnih oljenk in pripada tipu Loeschke IV
z zaokroženim noskom ter volutama ob straneh.
Relief (slika/figure 2) predstavlja steklarsko peč
ter ob njej levo in desno steklarja pri delu. Upo-
dobitev je odlično izdelana in oljenka zelo dobro
ohranjena, zato na njej prepoznamo mnoge po-
drobnosti (Lazar 2006a, 229). Desna figura piha
v steklarsko pipo, leva pa mu pomaga ob peči.
Osrednji del tvori peč, deljena v dva dela, spodnji
služi kot kurišče. V gornjem delu peči je vidna
večja, polkrožno zaključena odprtina. Služila je
za zajemanje staljenega stekla iz talilnikov in kot
delovna odprtina steklarja. Steklar sedi na niz-
Secunda delovala v drugi polovici 1. stol., njeni Križišče pri Spodnjih Škofijah, Pokrajinski muzej Koper
izdelki pa postali razširjeni in široko uporabni (risba Anđelka Fortuna Saje).
kot posode za shranjevanje ter transport. Figure 2: Oil lamp with the representation of a Roman
glass furnace, Križišče near Spodnje Škofije, Regional
Nova tehnika – nova odkritja Museum Koper (drawing Anđelka Fortuna Saje).
Najzgodnejši in najneposrednejši dokaz o piha-
nju stekla ter morda celo o širitvi novoodkri- kem stolčku ob peči, oblečen je v kratko tuniko
te steklarske tehnike na območju Jadrana brez in bos, kar poudarjajo poševni vrezi na nogi. Na
dvoma predstavljajo oljenke z upodobitvijo ste- tleh ležijo trije predmeti, ki jih lahko interpre-
klarske peči in steklarjev ob njej (Lazar 2004b, tiramo kot odpadke, nastale med delom. Oseba
28, slika 15; 2006a, 227). Do sedaj poznamo le tri ima glavo dvignjeno, usta našobljena in priprav-
take najdbe in vse izvirajo z najdišč ob obalah Ja- ljena za pihanje v cev, ki jo drži pred seboj. Pipa
drana. Prva oljenka je bila najdena v prvi polovi- je, če upoštevamo sorazmerja med osebo in orod-
ci 20. stol. v Benkovcu (rimska Asseria na Hrva- jem, dolga manj kot meter in na pogled precej ro-
škem (Abramić 1959, 149), druga je bila odkrita v bustna. Morda ni kovinska, ampak glinena, kot
drugi polovici 20. stol. v bližini Ferrare (Voghen- predlaga Marianne Stern2 na osnovi svojih šte-
za) v Italiji (Baldoni 1987, 22), najnovejša in naj-
bolje ohranjena najdba pa je oljenka iz Slovenije 2 Prvi pihani izdelki so verjetno nastali z uporabo glinenih
(Lazar 2006a 230, sliki 2–3). Primerjava velikos- pip in so šele kasneje razvili kovinske. Nekateri raziskoval-
ti oljenk in diskov kaže, da sta oljenki iz Ferrare ci, kot npr. Marianne Stern, menijo, da je bil steklarjem
in Spodnjih Škofij (dl. 11,5 in 11,3 cm) zelo verje- najlaže dostopen material prav glina. Njene lastnosti so
tno nastali v istem kalupu, medtem ko je bil ka- dobro poznali, na zalogi je bila v vsaki delavnici. Glina pre-
lup za oljenko iz Aserije drugačen, saj je imel nad cej slabše prevaja toploto kot kovina, zato je z njo laže dela-
motivom vrezani imeni Athenio in Tre(a)llus ti, posebej če je pipa kratka, dolga npr. 30–60 cm. Izdelava
(Abramič 1959, 151; dl. oljenke 10,5 cm). Za raz-
liko od prvih dveh, ki sta najdbi izven zaključe-
nih oz. iz uničenih kontektov, zadnja oljenka iz-
vira iz groba (gr. 3, grobna parcela 1, Križišče pri
Spodnjih Škofijah, nekaj km od Kopra), datira-
nega v čas med 40 do 60 n. št. (Novšak, Bekl-
janov Zidanšek in Žerjal 2019, 166–175).
Oljenka iz sivo žgane gline sodi v skupino
t. i. reliefnih oljenk in pripada tipu Loeschke IV
z zaokroženim noskom ter volutama ob straneh.
Relief (slika/figure 2) predstavlja steklarsko peč
ter ob njej levo in desno steklarja pri delu. Upo-
dobitev je odlično izdelana in oljenka zelo dobro
ohranjena, zato na njej prepoznamo mnoge po-
drobnosti (Lazar 2006a, 229). Desna figura piha
v steklarsko pipo, leva pa mu pomaga ob peči.
Osrednji del tvori peč, deljena v dva dela, spodnji
služi kot kurišče. V gornjem delu peči je vidna
večja, polkrožno zaključena odprtina. Služila je
za zajemanje staljenega stekla iz talilnikov in kot
delovna odprtina steklarja. Steklar sedi na niz-
