Page 20 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 20
ena lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 20 vilnih eksperimentov (Stern 1999, 446; 2005, ske pipe neposredni dokazi, da so na tem mestu
15–18, slike 1–5). Pod pipo je okrogla odprtina pihali steklo oz. izdelovali stekleno posodje (La-
oljenke za zrak. Figura na levi čepi ob peči, ver- zar 2003a, 214, slika 57). Količina odpada je bila
jetno je mojstrov pomočnik. V rokah ima kraj- precejšnja, amorfni koščki surovega stekla so bili
ši predmet, ki je postavljen navpično, morda pre- pretežno zelenkastega odtenka. Značilni odpad-
verja ohlajeno posodo. ki za dokaz steklarske proizvodnje so kaplje ste-
kla, ki dokazujejo preverjanje viskoznosti, ste-
V tem trenutku nimamo dokazov za obstoj klene niti, ki nastanejo med delom steklopihača
lokalne proizvodnje rimskega stekla na obalnem in izdelavo posode, ter odpadki z ustja steklar-
območju ali v zahodni Sloveniji, nedaleč stran pa ske pipe. Ti so na pogled kot slabo narejeno ustje
leži Akvileja, kjer je, kot kažejo najdbe, steklar- posode, a so najneposrednejši dokaz o uporabi
ska delavnica delovala že v 1. stol. (Mandruzza- steklarske pipe in pihanju posod. Prav tako po-
to in Marcante 2007, 16). Proizvodnja steklenih membni so odpadki slabo izdelanih posod, kot
izdelkov oz. pihanje stekla se je na področju da- npr. uničeno ustje posode, trakovi, iz katerih so
našnje Slovenije razvila v drugi polovici 1. oz. na vlekli ročaje, staljeni fragmenti zavrženih delov
začetku 2. stol. Najverjetneje so delavnice pred- itd.; nenazadnje je bil v enega od grobov sever-
vsem pokrivale lokalne potrebe za vsakdanjo ne nekropole priložen polizdelek skodelice (La-
rabo. Razvoj obrti je brez dvoma povezan s širit- zar 2008a, 137, sliki 2–3). Ostanki tanke plasti ali
vijo rimske države na ozemlje današnje Slovenije prstana staljenega stekla na dnu balzamarijev in
in z romanizacijo tega prostora. čaš poleg steklarske pipe dokazujejo tudi upora-
bo prijemalke oz. kovinske palice.
Rimska steklarska proizvodnja v Celeji
in Petovioni Omeniti velja tudi lego celejske delavnice.
Najdbe steklarskih peči, talilnikov, staljenega Zadnja izkopavanja v obdobju 2002 do 2005 so
stekla in odpadkov proizvodnje, ki jih poznamo v Celju odkrila ostanke večjega obrtnega obmo-
iz Celeje in Petovione, kažejo, da je bila prav v čja na severnem delu mesta oz. na njegovem robu.
teh mestih v 1. oz. 2. stol. osnovana lokalna proi- Tudi steklarji so si svoj prostor poiskali v tem delu
zvodnja stekla. Ostanki peči, kosov surovega ste- mesta – zaradi uporabe ognja stran od gosto nase-
kla, odpadki pihanja in uničeni izdelki so tiste ljenega mestnega središča, neposredno ob glavni
najdbe, ki dokazujejo obstoj sekundarne proi- cesti, ki je vodila iz mesta in je bila v bližini reke,
zvodnje stekla, to je izdelave steklenih posod, v prav tako pomembne transportne poti, za dosta-
obeh mestih. Obrt je bila odvisna od uvoza su- vo tako surovin in kurjave kot za prevoz izdel-
rovega stekla, ki so ga pripravili in talili v sredo- kov. Prav zadnje raziskave v severnem delu mesta,
zemskih središčih primarne proizvodnje in nato v neposredni bližini ostankov delavnice, so pri-
transportirali do delavnic po imperiju (Nenna nesle tudi nove dokaze o delovanju steklarjev. V
2008, 61; 2021, 21). enem od pozno rimskih grobov severne celejske
nekropole so bile pridane steklene cevčice in po-
Dokazi o proizvodnji stekla v Celeji (Mu- lizdelek, ki dajejo nove podatke o možnih začet-
nicipium Claudium Celeia, danes Celje) so bili kih in času delovanja steklarske delavnice. Upo-
odkriti pri izkopavanjih leta 1991. Žal ostanki števajoč male steklene cevke in koščke surovega
steklarske peči niso bili odkriti, saj so bila izko- dekoloriranega stekla ter nedokončano polkrog-
pavanja omejena na območje gradbenega posega, lasto skodelico (Isings 96b) (slika/figure 3), lahko
vendar pa so ostanki steklenih kapelj, niti, košč- domnevamo, da se je proizvodnja stekla v mestu
kov staljenega stekla in odpadki z ustja steklar- začela že v drugi polovici 1. stol. in je delovala še
konec 3. oz. v začetku 4. stol. (Lazar 2008a, 138).
kovinske cevi ni enostavna, glineno pa si lahko izdela ste-
klar sam. Zato ni bilo treba investirati v drage kovinske pri- Sodeč po do sedaj znanih najdbah je bila
pomočke, ampak so si lahko orodje izdelali po svojih že- steklarska obrt najbolj razvita oz. najobsežnejša
ljah in potrebah. Enostavna izdelava orodja je bila morda
tudi eden od vzrokov za bliskovito razširitev nove tehnike.
15–18, slike 1–5). Pod pipo je okrogla odprtina pihali steklo oz. izdelovali stekleno posodje (La-
oljenke za zrak. Figura na levi čepi ob peči, ver- zar 2003a, 214, slika 57). Količina odpada je bila
jetno je mojstrov pomočnik. V rokah ima kraj- precejšnja, amorfni koščki surovega stekla so bili
ši predmet, ki je postavljen navpično, morda pre- pretežno zelenkastega odtenka. Značilni odpad-
verja ohlajeno posodo. ki za dokaz steklarske proizvodnje so kaplje ste-
kla, ki dokazujejo preverjanje viskoznosti, ste-
V tem trenutku nimamo dokazov za obstoj klene niti, ki nastanejo med delom steklopihača
lokalne proizvodnje rimskega stekla na obalnem in izdelavo posode, ter odpadki z ustja steklar-
območju ali v zahodni Sloveniji, nedaleč stran pa ske pipe. Ti so na pogled kot slabo narejeno ustje
leži Akvileja, kjer je, kot kažejo najdbe, steklar- posode, a so najneposrednejši dokaz o uporabi
ska delavnica delovala že v 1. stol. (Mandruzza- steklarske pipe in pihanju posod. Prav tako po-
to in Marcante 2007, 16). Proizvodnja steklenih membni so odpadki slabo izdelanih posod, kot
izdelkov oz. pihanje stekla se je na področju da- npr. uničeno ustje posode, trakovi, iz katerih so
našnje Slovenije razvila v drugi polovici 1. oz. na vlekli ročaje, staljeni fragmenti zavrženih delov
začetku 2. stol. Najverjetneje so delavnice pred- itd.; nenazadnje je bil v enega od grobov sever-
vsem pokrivale lokalne potrebe za vsakdanjo ne nekropole priložen polizdelek skodelice (La-
rabo. Razvoj obrti je brez dvoma povezan s širit- zar 2008a, 137, sliki 2–3). Ostanki tanke plasti ali
vijo rimske države na ozemlje današnje Slovenije prstana staljenega stekla na dnu balzamarijev in
in z romanizacijo tega prostora. čaš poleg steklarske pipe dokazujejo tudi upora-
bo prijemalke oz. kovinske palice.
Rimska steklarska proizvodnja v Celeji
in Petovioni Omeniti velja tudi lego celejske delavnice.
Najdbe steklarskih peči, talilnikov, staljenega Zadnja izkopavanja v obdobju 2002 do 2005 so
stekla in odpadkov proizvodnje, ki jih poznamo v Celju odkrila ostanke večjega obrtnega obmo-
iz Celeje in Petovione, kažejo, da je bila prav v čja na severnem delu mesta oz. na njegovem robu.
teh mestih v 1. oz. 2. stol. osnovana lokalna proi- Tudi steklarji so si svoj prostor poiskali v tem delu
zvodnja stekla. Ostanki peči, kosov surovega ste- mesta – zaradi uporabe ognja stran od gosto nase-
kla, odpadki pihanja in uničeni izdelki so tiste ljenega mestnega središča, neposredno ob glavni
najdbe, ki dokazujejo obstoj sekundarne proi- cesti, ki je vodila iz mesta in je bila v bližini reke,
zvodnje stekla, to je izdelave steklenih posod, v prav tako pomembne transportne poti, za dosta-
obeh mestih. Obrt je bila odvisna od uvoza su- vo tako surovin in kurjave kot za prevoz izdel-
rovega stekla, ki so ga pripravili in talili v sredo- kov. Prav zadnje raziskave v severnem delu mesta,
zemskih središčih primarne proizvodnje in nato v neposredni bližini ostankov delavnice, so pri-
transportirali do delavnic po imperiju (Nenna nesle tudi nove dokaze o delovanju steklarjev. V
2008, 61; 2021, 21). enem od pozno rimskih grobov severne celejske
nekropole so bile pridane steklene cevčice in po-
Dokazi o proizvodnji stekla v Celeji (Mu- lizdelek, ki dajejo nove podatke o možnih začet-
nicipium Claudium Celeia, danes Celje) so bili kih in času delovanja steklarske delavnice. Upo-
odkriti pri izkopavanjih leta 1991. Žal ostanki števajoč male steklene cevke in koščke surovega
steklarske peči niso bili odkriti, saj so bila izko- dekoloriranega stekla ter nedokončano polkrog-
pavanja omejena na območje gradbenega posega, lasto skodelico (Isings 96b) (slika/figure 3), lahko
vendar pa so ostanki steklenih kapelj, niti, košč- domnevamo, da se je proizvodnja stekla v mestu
kov staljenega stekla in odpadki z ustja steklar- začela že v drugi polovici 1. stol. in je delovala še
konec 3. oz. v začetku 4. stol. (Lazar 2008a, 138).
kovinske cevi ni enostavna, glineno pa si lahko izdela ste-
klar sam. Zato ni bilo treba investirati v drage kovinske pri- Sodeč po do sedaj znanih najdbah je bila
pomočke, ampak so si lahko orodje izdelali po svojih že- steklarska obrt najbolj razvita oz. najobsežnejša
ljah in potrebah. Enostavna izdelava orodja je bila morda
tudi eden od vzrokov za bliskovito razširitev nove tehnike.
