Page 8 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 8
Gorazd Sedmak in Aleksandra Brezovec
javna mesta druženja, dialoga in navdiha, ki lahko še posebej v časih ne-
gotovosti in kriz pomembno prispevajo h kohezivnosti družbe ter njene
identitete (Network of European Museum Organisations, 2021; Samaro-
udi idr., 2020). Zaustavitev javnega življenja in drugi ukrepi za omeje-
vanje epidemije so kulturne ter dediščinske institucije prizadeli tako fi-
nančno (izpad prihodkov) kot kadrovsko (zniževanje stroškov delovne
sile) in programsko (odpovedi ali terminsko prestavljanje projektov, raz-
stav, izobraževalnih programov) (Samaroudi idr., 2020).
Odzivi in priporočila strokovnih organov so že ob začetku pandemije
presegali zgolj ozko poslanstvo muzejev ter so poleg skrbi za varnost in
finančno zdržnost ter priporočil za alternativne oblike delovanja poudar-
jali tudi pomen pomoči ranljivim skupinam, partnerstev in sodelovanja
med dediščinskimi institucijami ter z lokalno skupnostjo, dokumentira-
nja dogajanja, povezanega s krizo, in promoviranja ukrepov ter pobud
strokovnih teles (Olorunshola, 2020).
Večina smernic strokovnih združenj, s katerimi naj bi muzeji ohranili
stik z obiskovalci, je bila pričakovano usmerjena v spletne aktivnosti, kot
so (International Council of Museums, 2020): spletne objave prostodo-
stopnih digitalnih kopij umetnin, spletna virtualna vodenja »360 stopinj«
in izzivi zabavne narave na družbenih omrežjih, podkasti, blogi, raz-
prave, 3 d-raziskovanje eksponatov itd. Raziskava Heritage Funda (2020)
iz aprila 2020 je pokazala, da je večina vodstev dediščinskih institucij v
Združenem kraljestvu za lažje delovanje v prvem obdobju krize poleg
veščin spletnega fundraisinga pogrešala predvsem marketinške kompe-
tence, kot so: boljša uporaba in razumevanje podatkov o obiskovalcih,
snovanje in izvedba marketinških kampanj, oblikovanje komunikacijskih
strategij, oblikovanje vsebin in povečanje vidnosti na družbenih omrež-
jih, oblikovanje in upravljanje spletnih strani, zgodbarjenje, oblikovanje
novih »proizvodov« (videi, virtualni ogledi . . .).
V poldrugem letu so se smernice in odzivi muzejev izkazali za bolj ali
manj smiselne in učinkovite. Gotovo pa so glede tega tudi razlike med
različnimi okolji, saj med državami obstajajo velike razlike v formalnem
statusu in organiziranosti muzejev, strukturi obiskovalcev pa tudi glede
ukrepov vlad v času trajanja epidemije. Osnovni cilj pričujoče raziskave je
bil tako ugotoviti, katere ukrepe, prilagoditve in novosti s področja mar-
ketinga so sprejeli ter prakticirali slovenski muzeji v času koronakrize in
kateri so se izkazali za učinkovite, kateri pa ne. Hkrati raziskava nudi širši
vpogled v razumevanje in način ter obseg uporabe marketinških orodij
v sektorju muzejev in drugih spominskih institucij, v specifike tega sek-
8
javna mesta druženja, dialoga in navdiha, ki lahko še posebej v časih ne-
gotovosti in kriz pomembno prispevajo h kohezivnosti družbe ter njene
identitete (Network of European Museum Organisations, 2021; Samaro-
udi idr., 2020). Zaustavitev javnega življenja in drugi ukrepi za omeje-
vanje epidemije so kulturne ter dediščinske institucije prizadeli tako fi-
nančno (izpad prihodkov) kot kadrovsko (zniževanje stroškov delovne
sile) in programsko (odpovedi ali terminsko prestavljanje projektov, raz-
stav, izobraževalnih programov) (Samaroudi idr., 2020).
Odzivi in priporočila strokovnih organov so že ob začetku pandemije
presegali zgolj ozko poslanstvo muzejev ter so poleg skrbi za varnost in
finančno zdržnost ter priporočil za alternativne oblike delovanja poudar-
jali tudi pomen pomoči ranljivim skupinam, partnerstev in sodelovanja
med dediščinskimi institucijami ter z lokalno skupnostjo, dokumentira-
nja dogajanja, povezanega s krizo, in promoviranja ukrepov ter pobud
strokovnih teles (Olorunshola, 2020).
Večina smernic strokovnih združenj, s katerimi naj bi muzeji ohranili
stik z obiskovalci, je bila pričakovano usmerjena v spletne aktivnosti, kot
so (International Council of Museums, 2020): spletne objave prostodo-
stopnih digitalnih kopij umetnin, spletna virtualna vodenja »360 stopinj«
in izzivi zabavne narave na družbenih omrežjih, podkasti, blogi, raz-
prave, 3 d-raziskovanje eksponatov itd. Raziskava Heritage Funda (2020)
iz aprila 2020 je pokazala, da je večina vodstev dediščinskih institucij v
Združenem kraljestvu za lažje delovanje v prvem obdobju krize poleg
veščin spletnega fundraisinga pogrešala predvsem marketinške kompe-
tence, kot so: boljša uporaba in razumevanje podatkov o obiskovalcih,
snovanje in izvedba marketinških kampanj, oblikovanje komunikacijskih
strategij, oblikovanje vsebin in povečanje vidnosti na družbenih omrež-
jih, oblikovanje in upravljanje spletnih strani, zgodbarjenje, oblikovanje
novih »proizvodov« (videi, virtualni ogledi . . .).
V poldrugem letu so se smernice in odzivi muzejev izkazali za bolj ali
manj smiselne in učinkovite. Gotovo pa so glede tega tudi razlike med
različnimi okolji, saj med državami obstajajo velike razlike v formalnem
statusu in organiziranosti muzejev, strukturi obiskovalcev pa tudi glede
ukrepov vlad v času trajanja epidemije. Osnovni cilj pričujoče raziskave je
bil tako ugotoviti, katere ukrepe, prilagoditve in novosti s področja mar-
ketinga so sprejeli ter prakticirali slovenski muzeji v času koronakrize in
kateri so se izkazali za učinkovite, kateri pa ne. Hkrati raziskava nudi širši
vpogled v razumevanje in način ter obseg uporabe marketinških orodij
v sektorju muzejev in drugih spominskih institucij, v specifike tega sek-
8
