Page 11 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 11
Izzivi marketinga muzejev v času epidemije
Vrednost za kupca (angl. customer value) je v primeru obiskovalca mu-
zeja tisti sklop ovrednotenih koristi, ki jih ta pričakuje v primeru obiska
muzeja. Jennifer Kim Lian Chan (2009) navaja tri ravni vrednosti mu-
zejske ponudbe na trgu kulturnega turizma: nesnovno jedro ponudbe,
snovni del in dodatno ponudbo. Z vidika obiskovalca predstavlja jedro
obiska njegovo doživetje muzeja (ogled, zaznave, interpretacije, komuni-
kacije, interakcije, občutja). Snovni del ponudbe zajema fizične elemente
zbirke oziroma razstavne eksponate, vizualno in drugače zaznavno po-
stavitev razstave ter interni in eksterni dizajn razstavišča (vključno s par-
kirišči, z oznakami, s toaletnimi prostori, z garderobami itd.). Dodatna
ponudba muzeja je lahko razširjena še na druge storitve za obiskovalce,
kot so izobraževalne, prireditvene, trgovske in gostinske storitve. Skozi
tak celovit koncept vrednosti za obiskovalca se lahko muzejsko ponudbo
ustrezno prilagaja privabljanju in zadovoljevanju ciljnih skupin na vseh
ravneh ter v vseh elementih ponudbe. Ker so značilnosti in potrebe ciljnih
skupin podvržene nenehnim spremembam, morajo znati muzeji sproti
prilagajati in izboljševati tako svoje razstave ter programe kot tudi vse
ostale storitve, ki predstavljajo vrednost za obstoječe in potencialne obi-
skovalce (Kotler idr., 1998, str. 182).
Strošek (angl. cost) obiskovalca muzeja je v kontekstu marketinškega
spleta 4c opredeljen kot celotna menjalna vrednost obiska. Kotler in Kel-
ler (2009, str. 161) pojasnita, da je strošek skozi menjalno vrednost pravza-
prav vložek obiskovalca v smislu denarja, časa in psiho-fizičnih naporov,
potrebnih za realizacijo obiska. Mudzanani (2017) navaja, da obiskovalec
to menjalno vrednost vrednoti tudi glede na sloves oziroma poslanstvo
muzeja, na kar lahko muzej vpliva s tehnikami odnosnega in družbeno
odgovornega marketinga.
Dostopnost ali priročnost (angl. convenience) nakupa je obiskovalčev
pogled na politiko prodajnih kanalov in prodajnih mest ponudnika. Obi-
skovalec jo vrednosti glede na enostavnost, hitrost in dostopnost po-
nudbe. Že pred množično uporabo digitalnih tehnologij, ki so za kupce in
obiskovalce znatno povečale dostopnost ponudbe ter olajšale nakupe, so
muzeji iskali priložnosti za približevanje občinstvu izven svojih fizičnih
zidov. Kotler idr. (1998) navajajo primere potujočih razstav, muzejskih iz-
menjav razstav, začasnih postavitev razstav v drugih javnih prostorih, kot
so nakupovalna središča, letališča ipd. Gail Anderson (2004) pa v pove-
zavi z novimi tehnologijami že predstavi razmah virtualnih razstav, ki so
muzejem odprle nove razsežnosti mednarodne, tako rekoč globalne do-
stopnosti.
11
Vrednost za kupca (angl. customer value) je v primeru obiskovalca mu-
zeja tisti sklop ovrednotenih koristi, ki jih ta pričakuje v primeru obiska
muzeja. Jennifer Kim Lian Chan (2009) navaja tri ravni vrednosti mu-
zejske ponudbe na trgu kulturnega turizma: nesnovno jedro ponudbe,
snovni del in dodatno ponudbo. Z vidika obiskovalca predstavlja jedro
obiska njegovo doživetje muzeja (ogled, zaznave, interpretacije, komuni-
kacije, interakcije, občutja). Snovni del ponudbe zajema fizične elemente
zbirke oziroma razstavne eksponate, vizualno in drugače zaznavno po-
stavitev razstave ter interni in eksterni dizajn razstavišča (vključno s par-
kirišči, z oznakami, s toaletnimi prostori, z garderobami itd.). Dodatna
ponudba muzeja je lahko razširjena še na druge storitve za obiskovalce,
kot so izobraževalne, prireditvene, trgovske in gostinske storitve. Skozi
tak celovit koncept vrednosti za obiskovalca se lahko muzejsko ponudbo
ustrezno prilagaja privabljanju in zadovoljevanju ciljnih skupin na vseh
ravneh ter v vseh elementih ponudbe. Ker so značilnosti in potrebe ciljnih
skupin podvržene nenehnim spremembam, morajo znati muzeji sproti
prilagajati in izboljševati tako svoje razstave ter programe kot tudi vse
ostale storitve, ki predstavljajo vrednost za obstoječe in potencialne obi-
skovalce (Kotler idr., 1998, str. 182).
Strošek (angl. cost) obiskovalca muzeja je v kontekstu marketinškega
spleta 4c opredeljen kot celotna menjalna vrednost obiska. Kotler in Kel-
ler (2009, str. 161) pojasnita, da je strošek skozi menjalno vrednost pravza-
prav vložek obiskovalca v smislu denarja, časa in psiho-fizičnih naporov,
potrebnih za realizacijo obiska. Mudzanani (2017) navaja, da obiskovalec
to menjalno vrednost vrednoti tudi glede na sloves oziroma poslanstvo
muzeja, na kar lahko muzej vpliva s tehnikami odnosnega in družbeno
odgovornega marketinga.
Dostopnost ali priročnost (angl. convenience) nakupa je obiskovalčev
pogled na politiko prodajnih kanalov in prodajnih mest ponudnika. Obi-
skovalec jo vrednosti glede na enostavnost, hitrost in dostopnost po-
nudbe. Že pred množično uporabo digitalnih tehnologij, ki so za kupce in
obiskovalce znatno povečale dostopnost ponudbe ter olajšale nakupe, so
muzeji iskali priložnosti za približevanje občinstvu izven svojih fizičnih
zidov. Kotler idr. (1998) navajajo primere potujočih razstav, muzejskih iz-
menjav razstav, začasnih postavitev razstav v drugih javnih prostorih, kot
so nakupovalna središča, letališča ipd. Gail Anderson (2004) pa v pove-
zavi z novimi tehnologijami že predstavi razmah virtualnih razstav, ki so
muzejem odprle nove razsežnosti mednarodne, tako rekoč globalne do-
stopnosti.
11
