Page 13 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 13
Izzivi marketinga muzejev v času epidemije
v skrbništvo nad njihovimi zbirkami, obiskovalci, trgom in znamkami.
Posamezne usmeritve so med seboj vzročno-posledično povezane, saj
npr. prepoznavnost in privlačnost muzeja (njegove znamke kot posledice
marketinškega komuniciranja) na trgu povečujeta zmožnost pritegnitve
obiskovalcev, kar naprej povečuje zmožnost odgovornega upravljanja z
zbirkami in vedno nove dialoge z obstoječimi ter novimi obiskovalci.
Posebno prelomnico v dialogih in odnosih z obiskovalci predstavlja za-
dnja velika sprememba muzejskega okolja, sprožena leta 2020 s pojavom
in z ukrepi za zajezitev pandemije virusne bolezni covid-19. Strokovna in
akademska javnost je nemudoma vzela pod drobnogled to novo muzej-
sko realnost in skozi številne raziskave preučuje, kako se muzejski mana-
gement in marketing odzivata nanjo.
Izkušnje iz tujine
International Counsil of Museums (i c om) je z obširno raziskavo ugota-
vljal, kako so se muzeji odzvali na okoliščine pandemije po posameznih
regijah. Za prvo leto so ugotovili, da so muzeji delovali v precej različnih
okoliščinah in se nanje odzivali na različne načine. Velika večina muzejev
v državah afriške in pacifiške regije je bila ob koncu leta 2020 že odprta za
javnost, medtem ko so muzeji v večini evropskih in severnoameriških dr-
žav ostajali zaprti vse do pomladi 2021. Odprtost muzejev v Aziji, Latinski
Ameriki, Karibih in v arabskih deželah je bila regulirana lokalno. Ne glede
na razlike v fizični dostopnosti muzejev pa je bil vsem regijam skupen iz-
razit preobrat muzejske ponudbe k digitalnim vsebinam (International
Counsil of Museums, b. l.b, str. 5). Zaradi izgub obiskovalcev in prihod-
kov iz naslova obiska so začeli muzeji razvijati nove oblike ponudbe ter pri
tem eksperimentirati tako na organizacijski kot marketinški ravni. Poja-
vili so se t. i. »lockdown«-produkti, kot so »oddajanje muzejskih prosto-
rov v najem«, »programi digitalnega članstva«, »plačljive virtualne ture«,
»plačljive spletne razstave« in »plačljivi izobraževalni programi«, ob tem
pa so muzeji postavili tudi spletne trgovine in poiskali nove oblike zbi-
ranja sredstev (str. 11). Pri tem i c om ocenjuje, da je bila tako marketin-
ško spretna manj kot polovica muzejev, zajetih v študijo, saj je kar 59,1
muzejev navedlo, da se novi situaciji s ponudbo sploh niso prilagajali.
Pri tem so se večji muzeji bolje prilagajali od manjših, odločilna pa sta
bila tudi dejavnika »digitalne predanosti zaposlenih« in »veščina digital-
nega komuniciranja zaposlenih« (str. 15). Nesporna ugotovitev študije je,
da je pandemija trajno spremenila odnos muzejev do digitalnega sveta.
Ne glede na trenutne finančne zmožnosti se muzeji zavedajo potrebe po
13
v skrbništvo nad njihovimi zbirkami, obiskovalci, trgom in znamkami.
Posamezne usmeritve so med seboj vzročno-posledično povezane, saj
npr. prepoznavnost in privlačnost muzeja (njegove znamke kot posledice
marketinškega komuniciranja) na trgu povečujeta zmožnost pritegnitve
obiskovalcev, kar naprej povečuje zmožnost odgovornega upravljanja z
zbirkami in vedno nove dialoge z obstoječimi ter novimi obiskovalci.
Posebno prelomnico v dialogih in odnosih z obiskovalci predstavlja za-
dnja velika sprememba muzejskega okolja, sprožena leta 2020 s pojavom
in z ukrepi za zajezitev pandemije virusne bolezni covid-19. Strokovna in
akademska javnost je nemudoma vzela pod drobnogled to novo muzej-
sko realnost in skozi številne raziskave preučuje, kako se muzejski mana-
gement in marketing odzivata nanjo.
Izkušnje iz tujine
International Counsil of Museums (i c om) je z obširno raziskavo ugota-
vljal, kako so se muzeji odzvali na okoliščine pandemije po posameznih
regijah. Za prvo leto so ugotovili, da so muzeji delovali v precej različnih
okoliščinah in se nanje odzivali na različne načine. Velika večina muzejev
v državah afriške in pacifiške regije je bila ob koncu leta 2020 že odprta za
javnost, medtem ko so muzeji v večini evropskih in severnoameriških dr-
žav ostajali zaprti vse do pomladi 2021. Odprtost muzejev v Aziji, Latinski
Ameriki, Karibih in v arabskih deželah je bila regulirana lokalno. Ne glede
na razlike v fizični dostopnosti muzejev pa je bil vsem regijam skupen iz-
razit preobrat muzejske ponudbe k digitalnim vsebinam (International
Counsil of Museums, b. l.b, str. 5). Zaradi izgub obiskovalcev in prihod-
kov iz naslova obiska so začeli muzeji razvijati nove oblike ponudbe ter pri
tem eksperimentirati tako na organizacijski kot marketinški ravni. Poja-
vili so se t. i. »lockdown«-produkti, kot so »oddajanje muzejskih prosto-
rov v najem«, »programi digitalnega članstva«, »plačljive virtualne ture«,
»plačljive spletne razstave« in »plačljivi izobraževalni programi«, ob tem
pa so muzeji postavili tudi spletne trgovine in poiskali nove oblike zbi-
ranja sredstev (str. 11). Pri tem i c om ocenjuje, da je bila tako marketin-
ško spretna manj kot polovica muzejev, zajetih v študijo, saj je kar 59,1
muzejev navedlo, da se novi situaciji s ponudbo sploh niso prilagajali.
Pri tem so se večji muzeji bolje prilagajali od manjših, odločilna pa sta
bila tudi dejavnika »digitalne predanosti zaposlenih« in »veščina digital-
nega komuniciranja zaposlenih« (str. 15). Nesporna ugotovitev študije je,
da je pandemija trajno spremenila odnos muzejev do digitalnega sveta.
Ne glede na trenutne finančne zmožnosti se muzeji zavedajo potrebe po
13
