Page 122 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 122
kmet, pol proletarec
Izbor podatkov iz sedmih krajev sem prilagodil metodologiji raziska-
ve iz let 1952–1953, kar pomeni, da sem izključil vsa gospodinjstva, kjer
je bil glavar nekmečkega poklica. Upošteval pa sem gospodinje. Redko
najeto delovno silo sem prištel k aktivnim članom gospodinjstev. Večino
kmetijskih delavcev (družinskih članov!) sem štel kot delovno silo, ki je
aktivna izven posestva, tj. izven domačega kmetijstva. Nisem upošte-
val upokojencev, preužitkarjev in mlajših od 14 let (preglednica 19). Kot
kmečke gospodarje sem tokrat upošteval kmetijske delavce, saj je raziska-
va iz let 1952–1953 zajemala primere iz mase gospodinjstev v LRS, v ka-
tero so bili vključeni tudi ti. Rezultati iz preglednice 19 ponovno in pri-
čakovano kažejo na velikanske razlike glede aktivnih na posestvu ter
aktivnih izven, po posameznih krajih. Skupno povprečje odstotnega raz-
merja zaposlenih izven do tistih, ki so bili aktivni samo na posestvu v
kmetijstvu, pa je kljub temu tudi tukaj visoko – 40,74 %. To razmerje je ob-
čutno večje od povprečja, ki ga najdemo v posestni skupini do 3 ha iz raz-
iskave 1952/53, kjer je znašalo 31,8 % (preglednica 18).
Na tej točki prehajam na podatke iz Rezultatov ankete o življenju kme-
tov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953 (Gorišič 1954) ki zadevajo dohodke in izdat-
ke kmečkih gospodarstev. Za te vrste podatkov pri konkretnih primerih
agrarnih interesentov iz leta 1947 nisem našel primerljivega gradiva, skle-
panje na osnovi podatkov iz let 1952–1953 za pet let nazaj pa bi bila preve-
lika špekulacija. Podatki v preglednicah 20, 21, 22 in 23 zato nekaj povedo
o povprečnem standardu malih posestnikov ob koncu turbulentnega ob-
dobja 1945–1953, tj. iz časa, ko so bile postopoma ukinjene vse živilske in
industrijske nakaznice in ko je bil odpravljen obvezni odkup. Podatki da-
jejo vpogled v ekonomski položaj majhnih posestnikov (skupine do 8 ha)
v primerjavi z drugimi posestnimi skupinami.
Denarni dohodki od nekmetijskih dejavnosti gospodinjstev v pose-
stni skupini do 3 ha, kjer je bilo razmerje med zaposlenimi doma in izven
3 : 1, so obsegali kar 60 % vseh denarnih dohodkov. To je bilo bistveno več
od vseh drugih posestnih skupin in od skupnega povprečja, ki je znašalo
1/3 vseh dohodkov (preglednica 20). Pri vseh posestnih skupinah so nek-
metijski denarni dohodki v levjem deležu prihajali iz zaposlitve članov iz-
ven gospodinjstva, dohodki iz obrtne dejavnosti in plačano delo pri dru-
gih kmetih pa so predstavljali znatno manjši delež, ponekod naravnost
marginalno majhen. Preseneča skromen delež dohodkov iz domačih obr-
ti (preglednica 21). Bistveno višji je delež storitev drugih obrtnih dejavno-
sti, kot je bilo kovaštvo, kolarstvo ipd. Drugače kot v primeru privatnih
122
Izbor podatkov iz sedmih krajev sem prilagodil metodologiji raziska-
ve iz let 1952–1953, kar pomeni, da sem izključil vsa gospodinjstva, kjer
je bil glavar nekmečkega poklica. Upošteval pa sem gospodinje. Redko
najeto delovno silo sem prištel k aktivnim članom gospodinjstev. Večino
kmetijskih delavcev (družinskih članov!) sem štel kot delovno silo, ki je
aktivna izven posestva, tj. izven domačega kmetijstva. Nisem upošte-
val upokojencev, preužitkarjev in mlajših od 14 let (preglednica 19). Kot
kmečke gospodarje sem tokrat upošteval kmetijske delavce, saj je raziska-
va iz let 1952–1953 zajemala primere iz mase gospodinjstev v LRS, v ka-
tero so bili vključeni tudi ti. Rezultati iz preglednice 19 ponovno in pri-
čakovano kažejo na velikanske razlike glede aktivnih na posestvu ter
aktivnih izven, po posameznih krajih. Skupno povprečje odstotnega raz-
merja zaposlenih izven do tistih, ki so bili aktivni samo na posestvu v
kmetijstvu, pa je kljub temu tudi tukaj visoko – 40,74 %. To razmerje je ob-
čutno večje od povprečja, ki ga najdemo v posestni skupini do 3 ha iz raz-
iskave 1952/53, kjer je znašalo 31,8 % (preglednica 18).
Na tej točki prehajam na podatke iz Rezultatov ankete o življenju kme-
tov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953 (Gorišič 1954) ki zadevajo dohodke in izdat-
ke kmečkih gospodarstev. Za te vrste podatkov pri konkretnih primerih
agrarnih interesentov iz leta 1947 nisem našel primerljivega gradiva, skle-
panje na osnovi podatkov iz let 1952–1953 za pet let nazaj pa bi bila preve-
lika špekulacija. Podatki v preglednicah 20, 21, 22 in 23 zato nekaj povedo
o povprečnem standardu malih posestnikov ob koncu turbulentnega ob-
dobja 1945–1953, tj. iz časa, ko so bile postopoma ukinjene vse živilske in
industrijske nakaznice in ko je bil odpravljen obvezni odkup. Podatki da-
jejo vpogled v ekonomski položaj majhnih posestnikov (skupine do 8 ha)
v primerjavi z drugimi posestnimi skupinami.
Denarni dohodki od nekmetijskih dejavnosti gospodinjstev v pose-
stni skupini do 3 ha, kjer je bilo razmerje med zaposlenimi doma in izven
3 : 1, so obsegali kar 60 % vseh denarnih dohodkov. To je bilo bistveno več
od vseh drugih posestnih skupin in od skupnega povprečja, ki je znašalo
1/3 vseh dohodkov (preglednica 20). Pri vseh posestnih skupinah so nek-
metijski denarni dohodki v levjem deležu prihajali iz zaposlitve članov iz-
ven gospodinjstva, dohodki iz obrtne dejavnosti in plačano delo pri dru-
gih kmetih pa so predstavljali znatno manjši delež, ponekod naravnost
marginalno majhen. Preseneča skromen delež dohodkov iz domačih obr-
ti (preglednica 21). Bistveno višji je delež storitev drugih obrtnih dejavno-
sti, kot je bilo kovaštvo, kolarstvo ipd. Drugače kot v primeru privatnih
122
