Page 125 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Rdeče klasje

trgovcev, mesarjev, pekov in mlinarjev oblast takrat ni ovirala »produk-
tivne« oziroma »reparaturne« obrti. Nasprotno, v njej je videla koristno
dopolnilo, nikakor pa ne konkurence (Prinčič 1994b, 103–104).

Preglednica 22: Struktura vrste dohodkov na gospodarstvo s poglavarjem,
ki kmetuje (povprečje vseh gospodinjstev)

Vrsta dohodka Povprečje

Delo članov izven kmetijstva 15,0 %

Govedo 14,0 %
Krompir 8,9 %
Mleko 7,7 %
Les in drva 6,4 %
Prejemki iz socialnih dajatev 4,8 %
Prašiči 4,7 %
Vino in vinsko žganje 3,4 %
Prevozi 3,1 %
Jabolka 3,0 %
Posojila za kmetijsko proizvodnjo 2,9 %
Obrtne storitve in izdelki 2,9 %
Vsi ostali poljedelski pridelki 2,6 %
Vsa ostala živina in živinorejski proizvodi 2,5 %
Vsi ostali kmetijski dohodki 2,5 %
Vse ostalo sadje in sadni izdelki 1,5 %
Jajca 1,4 %
Darila v denarju 1,3 %
Delo članov pri drugih kmetih 1,2 %
Delo živine pri drugih 1,1 %
Prejeta dota 1,0 %
Posojila, ki niso za kmetijsko proizvodnjo 0,9 %
Vsi preostali nekmetijski dohodki 7,2 %
Skupaj 100,0%

Vir: Goršič (1954, 58).

Zelo zanimivo je tudi to, da se deleži dohodkov iz dela članov pri
drugih kmetih med različnimi posestnimi skupinami bistveno ne razli-
kujejo. Najpomembnejše odstopanje je pri dohodkih iz prevozniških de-
javnosti, kjer so neprimerljivo več zaslužila gospodinjstva z nad 3 ha (pre-
glednica 21).

Pomembno izstopa delež dohodkov iz zunanje zaposlitve pri gospo-
dinjstvih KDZ, takoj za njim pa je skupina kmetov z do 3 ha (Preglednica

125