Page 118 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 118
kmet, pol proletarec
glavni razlog za razpadanje te zadruge dejstvo, da so si okoliški zasebni-
ki dobro obnovili gospodarstva in da so uživali boljši standard kot zadru-
žniki (ZAL, 31/9 OLO LJO, 28, 40, Politična in gospodarska analiza pod-
ročja KLO Ig pri Ljubljani, 1952).
Posebej dramatičen primer pa je predstavljala KOZ, kasneje KDZ
»Ljubo Šercer« Brest (drugega tipa), ki je bila ustanovljena 6. junija 1949
(Zadružni register 1949, 385). Zadrugo so najprej (1949) označili za go-
spodarsko močno, čeprav je imela povprečnih 84 ha, vanjo pa je pristo-
pilo samo osem družin ali 28 ljudi, od katerih jih je bilo za delo sposob-
nih samo 11. So pa imeli na razpolago kar nekaj strojev: šest kosilnic, dva
sejalnika, en snopoveznik, pet električnih motorjev in en slamoreznik
(ZAL, 31/9 OLO LJO, 107, 233, Poročilo KOZ Brest, 1). Leta 1951 se je za-
druga glede na poročilo znašla v popolnem razsulu. Do takrat je sicer na-
rasla na 107,84 ha s sedmimi družinami, od katerih naj bi bilo pet velikih
kmetov, en srednji kmet in en mali kmet. Komisija OLO je ugotovila pre-
cejšen kaos. Tukaj je bil v upravnem odboru tudi kmet, ki sicer ni bil član
zadruge. Od ustanovitve pa do leta 1951 je šest družinskih članov odšlo
na delo izven zadruge, ostalo pa je 19 družinskih članov (ZAL, 31/9 OLO
LJO, 106, 213, Poročilo o izrednem pregledu KDZ Ljubo Šercer Brest, 8. fe-
bruar 1951, 2). Komisija OLO je ocenila, da je odnos zadružnikov do nji-
hove zadruge sovražen: »Zadružniki se počutijo v zadrugi zelo nesrečne,
ter pravijo, da so ji sužnji. Izjavljajo tudi, da zadruga ni njihova, ter da [se]
vsled tega niso udeleževali dela« (ZAL, 31/9 OLO LJO, 106, 213, Poročilo
o izrednem pregledu KDZ »Ljubo Šercer« Brest, 9). Odnosi v kolektivu so
bili temu primerno porazni. Predsednik zadruge, med drugim tudi član
partije, je bil namreč mali kmet, ker pa so bili drugi veliki kmetje, po izja-
vi ene zadružnice niso dovolili, »da bi jih komandiral berač« (str. 2). Zakaj
so ga potem izvolili za predsednika? Verjetno iz istega razloga kot pri od-
ločitvi za vstop v zadrugo. Podpredsednik zadruge je bil tudi član parti-
je, toda glede na poročilo naj bi bil pogosto indiferenten in predsedni-
ka večkrat ni podprl. Ena zadružnica se je pritožila tudi nad delom, ki ji
je bilo naloženo. Izjavila je, da do tedaj nikoli ni bila svinjska dekla, zdaj
pa da je sužnja zadrugi (str. 6). V času pregleda zadruge so vsi člani razen
predsednika in podpredsednika aktivno delali na izhodu iz nje, vključ-
no s kmetom, za katerega iz poročila iz leta 1949 izvemo, da je bil sprejet
kot kandidat za člana KPS. Najeli so si celo odvetnika iz Ljubljane (str. 9).
Člani zadruge so uporabljali skupno orodje, stroje in konje za delo na nji-
hovih ohišnicah, za kar pa niso plačevali nobene odškodnine, kar bi po
118
glavni razlog za razpadanje te zadruge dejstvo, da so si okoliški zasebni-
ki dobro obnovili gospodarstva in da so uživali boljši standard kot zadru-
žniki (ZAL, 31/9 OLO LJO, 28, 40, Politična in gospodarska analiza pod-
ročja KLO Ig pri Ljubljani, 1952).
Posebej dramatičen primer pa je predstavljala KOZ, kasneje KDZ
»Ljubo Šercer« Brest (drugega tipa), ki je bila ustanovljena 6. junija 1949
(Zadružni register 1949, 385). Zadrugo so najprej (1949) označili za go-
spodarsko močno, čeprav je imela povprečnih 84 ha, vanjo pa je pristo-
pilo samo osem družin ali 28 ljudi, od katerih jih je bilo za delo sposob-
nih samo 11. So pa imeli na razpolago kar nekaj strojev: šest kosilnic, dva
sejalnika, en snopoveznik, pet električnih motorjev in en slamoreznik
(ZAL, 31/9 OLO LJO, 107, 233, Poročilo KOZ Brest, 1). Leta 1951 se je za-
druga glede na poročilo znašla v popolnem razsulu. Do takrat je sicer na-
rasla na 107,84 ha s sedmimi družinami, od katerih naj bi bilo pet velikih
kmetov, en srednji kmet in en mali kmet. Komisija OLO je ugotovila pre-
cejšen kaos. Tukaj je bil v upravnem odboru tudi kmet, ki sicer ni bil član
zadruge. Od ustanovitve pa do leta 1951 je šest družinskih članov odšlo
na delo izven zadruge, ostalo pa je 19 družinskih članov (ZAL, 31/9 OLO
LJO, 106, 213, Poročilo o izrednem pregledu KDZ Ljubo Šercer Brest, 8. fe-
bruar 1951, 2). Komisija OLO je ocenila, da je odnos zadružnikov do nji-
hove zadruge sovražen: »Zadružniki se počutijo v zadrugi zelo nesrečne,
ter pravijo, da so ji sužnji. Izjavljajo tudi, da zadruga ni njihova, ter da [se]
vsled tega niso udeleževali dela« (ZAL, 31/9 OLO LJO, 106, 213, Poročilo
o izrednem pregledu KDZ »Ljubo Šercer« Brest, 9). Odnosi v kolektivu so
bili temu primerno porazni. Predsednik zadruge, med drugim tudi član
partije, je bil namreč mali kmet, ker pa so bili drugi veliki kmetje, po izja-
vi ene zadružnice niso dovolili, »da bi jih komandiral berač« (str. 2). Zakaj
so ga potem izvolili za predsednika? Verjetno iz istega razloga kot pri od-
ločitvi za vstop v zadrugo. Podpredsednik zadruge je bil tudi član parti-
je, toda glede na poročilo naj bi bil pogosto indiferenten in predsedni-
ka večkrat ni podprl. Ena zadružnica se je pritožila tudi nad delom, ki ji
je bilo naloženo. Izjavila je, da do tedaj nikoli ni bila svinjska dekla, zdaj
pa da je sužnja zadrugi (str. 6). V času pregleda zadruge so vsi člani razen
predsednika in podpredsednika aktivno delali na izhodu iz nje, vključ-
no s kmetom, za katerega iz poročila iz leta 1949 izvemo, da je bil sprejet
kot kandidat za člana KPS. Najeli so si celo odvetnika iz Ljubljane (str. 9).
Člani zadruge so uporabljali skupno orodje, stroje in konje za delo na nji-
hovih ohišnicah, za kar pa niso plačevali nobene odškodnine, kar bi po
118
