Page 120 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 120
kmet, pol proletarec
k ugotovitvi, da so nekatera gospodinjstva agrarnih interesentov pa tudi
drugih kmetov vsekakor uživala višji standard, saj so si lahko privoščila
najem delovne sile. Toda taki primeri so bili v primeru agrarnih intere-
sentov praktično izjemni, drugod pa verjetno razmeroma redki, in goto-
vo ne izčrpajo vseh gmotnih razlik v ruralni populaciji tistega časa. Tudi
poročila o težavah v zvezi z živilskimi in industrijskimi boni ter inven-
tarjem trgovine dajejo komaj površen uvid v standard ruralne populaci-
je. Raziskava iz let 1952–1953 pa ne podaja le podatkov o različnih zapo-
slitvah, temveč tudi bistveno podrobnejši vpogled v poslovanje kmečkih
gospodarstev. Obsega namreč podrobne podatke o strukturi prihodkov
različnih dejavnosti in odhodkov, kar ponuja nekoliko natančnejši vpog-
led v kmečki standard. Anketa je posebej pomembna zato, ker primerjal-
no upošteva tudi kmečka gospodarstva, ki so bila včlanjena v KDZ v ob-
dobju svojega zatona.
Avtorji raziskave so uvodoma posebej opozorili, da niso upoštevali
nekmetovalcev, kar pomeni, da so analizirali samo gospodarstva, katerih
glava družine je bil po poklicu kmet. Preglednica 18 upošteva samo aktiv-
ne in »polaktivne« člane vseh kmečkih gospodarstev skupaj. Med pasiv-
ne člane gospodarstev so avtorji raziskave šteli otroke do 14. leta, dija-
ke, študente, vojake in nesposobne za delo. »Polaktivni« člani so bili tukaj
vsi tisti, ki so živeli v kmečkem gospodinjstvu, delali pa so izven njega.
Podatki prikazujejo absolutno število članov, ki so delali doma, in članov,
ki so delali izven kmetije, ter odstotno razmerje slednjih do prvih. Največ
jih je delalo izven kmetije v velikostni skupini do 3 ha, in sicer v razmerju
1 : 3 glede na zaposlene doma. V drugih velikostnih skupinah pa je to raz-
merje 1 : 8 (Goršič 1954, 15–16).
Preglednica 18: Delovno področje članov gospodinjstev, katerih gospodar
kmetuje, LRS 1952/1953 (n = 184)
Število odraslih članov, ki delajo
Velikost kmetije v kmetijstvu (št.) Število izven kmetijstva
%
ohišnice
do 3 ha 37 4 10,8
3,01–8 ha
nad 8 ha 110 35 31,8
Skupaj
145 18 12,4
177 22 12,4
469 79 16,8
Vir: Goršič (1954, 15).
120
k ugotovitvi, da so nekatera gospodinjstva agrarnih interesentov pa tudi
drugih kmetov vsekakor uživala višji standard, saj so si lahko privoščila
najem delovne sile. Toda taki primeri so bili v primeru agrarnih intere-
sentov praktično izjemni, drugod pa verjetno razmeroma redki, in goto-
vo ne izčrpajo vseh gmotnih razlik v ruralni populaciji tistega časa. Tudi
poročila o težavah v zvezi z živilskimi in industrijskimi boni ter inven-
tarjem trgovine dajejo komaj površen uvid v standard ruralne populaci-
je. Raziskava iz let 1952–1953 pa ne podaja le podatkov o različnih zapo-
slitvah, temveč tudi bistveno podrobnejši vpogled v poslovanje kmečkih
gospodarstev. Obsega namreč podrobne podatke o strukturi prihodkov
različnih dejavnosti in odhodkov, kar ponuja nekoliko natančnejši vpog-
led v kmečki standard. Anketa je posebej pomembna zato, ker primerjal-
no upošteva tudi kmečka gospodarstva, ki so bila včlanjena v KDZ v ob-
dobju svojega zatona.
Avtorji raziskave so uvodoma posebej opozorili, da niso upoštevali
nekmetovalcev, kar pomeni, da so analizirali samo gospodarstva, katerih
glava družine je bil po poklicu kmet. Preglednica 18 upošteva samo aktiv-
ne in »polaktivne« člane vseh kmečkih gospodarstev skupaj. Med pasiv-
ne člane gospodarstev so avtorji raziskave šteli otroke do 14. leta, dija-
ke, študente, vojake in nesposobne za delo. »Polaktivni« člani so bili tukaj
vsi tisti, ki so živeli v kmečkem gospodinjstvu, delali pa so izven njega.
Podatki prikazujejo absolutno število članov, ki so delali doma, in članov,
ki so delali izven kmetije, ter odstotno razmerje slednjih do prvih. Največ
jih je delalo izven kmetije v velikostni skupini do 3 ha, in sicer v razmerju
1 : 3 glede na zaposlene doma. V drugih velikostnih skupinah pa je to raz-
merje 1 : 8 (Goršič 1954, 15–16).
Preglednica 18: Delovno področje članov gospodinjstev, katerih gospodar
kmetuje, LRS 1952/1953 (n = 184)
Število odraslih članov, ki delajo
Velikost kmetije v kmetijstvu (št.) Število izven kmetijstva
%
ohišnice
do 3 ha 37 4 10,8
3,01–8 ha
nad 8 ha 110 35 31,8
Skupaj
145 18 12,4
177 22 12,4
469 79 16,8
Vir: Goršič (1954, 15).
120
