Page 119 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 119
Rdeče klasje
zakonu morali. Zlasti pozimi so opravljali razne prevoze za zasebnike iz-
ven zadruge, stroške za popravila orodja in kovanja pa je nosila zadruga
v celoti (str. 4–5). Pridelki zadruge so se mešali s pridelki iz ohišnic, ena-
ko je bilo tudi z gnojem (str. 4). Zadružniki so pričakovali, da bodo ob iz-
stopu dobili nazaj vse, kar so vložili, tj. tudi živino, orodja in stroje. Ko so
jim predstavniki OLO poskušali pojasniti, da tako ne bo šlo, so najprej
naleteli na izgovor, da jim ob pristopu niso bila pojasnjena pravila, na-
zadnje pa jim je ena članica zadruge zabrusila, da kaj bodo člani napravi-
li ob razpustitvi zadruge, »takih pajacev na okraju sploh ne bodo spraše-
vali« (str. 10).
Zaključna bilanca prvega povojnega obdobja:
rezultati ankete o življenju kmetov v Sloveniji 1952–1953
Zavod za statistiko in evidenco LRS je med junijem 1952 in majem 1953
opravil anketo o življenju kmetov. Anketa je zajela 184 kmečkih gospo-
darstev z 874 družinskimi člani. Rezultate so potem sistematizirali glede
na skupna povprečja kakor tudi po velikostnih skupinah gospodarstev.
Raziskava je zajela 15 gospodarstev z ohišnicami – torej članov KDZ, 54
gospodarstev, ki so imela do 3 ha zemlje, 55 gospodarstev z med 3,01 in 8
ha in 60 gospodarstev z nad 8 ha. Primeri so bili izbrani iz mase 147.029
kmečkih gospodarstev v LRS po odbitku kmetovalcev brez lastne zemlje,
kmetovalcev z do 0,05 ha lastne zemlje ter nekmetovalcev z lastno zemljo
ali brez nje. Z nekaj odstopanji je število primerov iz navedenih posestnih
skupin v grobem ustrezalo deležem posameznih posestnih skupin iz ce-
lotne mase kmečkih gospodarstev v LRS. Opazna odstopanja velikosti
vzorca so obstajala pri skupini ohišnic, ki so v raziskavi zajemale 8,2 %
vseh primerov, medtem ko je bil delež slednjih v celotni masi kmečkih go-
spodarstev LRS leta 1952 samo 6,1 %. Nekoliko večje odstopanje je obsta-
jalo tudi pri velikostni skupini 3,01–8 ha, kamor je po anketi spadalo 29,9
% vseh primerov, v celotni masi kmečkih gospodarstev pa je bilo takih
32,2 % (Goršič 1954, 4, 10).
Čeprav je raziskava zajela samo 0,001 vsega prebivalstva v zasebnih
kmečkih gospodarstvih v LRS, so njeni izsledki za pričujočo raziskavo
zelo pomembni. Do zdaj sem namreč glede kombiniranja različnih do-
hodkov ruralnih gospodinjstev sklepal samo na podlagi podatkov o pok-
licih, kot so jih podajale posamezne evidence lokalnih oblasti, kakor tudi
na podlagi posameznih primerov iz različnih poročil, v omejenem obse-
gu pa še iz popisov prebivalstva iz let 1948 in 1953. Ti viri napeljujejo še
119
zakonu morali. Zlasti pozimi so opravljali razne prevoze za zasebnike iz-
ven zadruge, stroške za popravila orodja in kovanja pa je nosila zadruga
v celoti (str. 4–5). Pridelki zadruge so se mešali s pridelki iz ohišnic, ena-
ko je bilo tudi z gnojem (str. 4). Zadružniki so pričakovali, da bodo ob iz-
stopu dobili nazaj vse, kar so vložili, tj. tudi živino, orodja in stroje. Ko so
jim predstavniki OLO poskušali pojasniti, da tako ne bo šlo, so najprej
naleteli na izgovor, da jim ob pristopu niso bila pojasnjena pravila, na-
zadnje pa jim je ena članica zadruge zabrusila, da kaj bodo člani napravi-
li ob razpustitvi zadruge, »takih pajacev na okraju sploh ne bodo spraše-
vali« (str. 10).
Zaključna bilanca prvega povojnega obdobja:
rezultati ankete o življenju kmetov v Sloveniji 1952–1953
Zavod za statistiko in evidenco LRS je med junijem 1952 in majem 1953
opravil anketo o življenju kmetov. Anketa je zajela 184 kmečkih gospo-
darstev z 874 družinskimi člani. Rezultate so potem sistematizirali glede
na skupna povprečja kakor tudi po velikostnih skupinah gospodarstev.
Raziskava je zajela 15 gospodarstev z ohišnicami – torej članov KDZ, 54
gospodarstev, ki so imela do 3 ha zemlje, 55 gospodarstev z med 3,01 in 8
ha in 60 gospodarstev z nad 8 ha. Primeri so bili izbrani iz mase 147.029
kmečkih gospodarstev v LRS po odbitku kmetovalcev brez lastne zemlje,
kmetovalcev z do 0,05 ha lastne zemlje ter nekmetovalcev z lastno zemljo
ali brez nje. Z nekaj odstopanji je število primerov iz navedenih posestnih
skupin v grobem ustrezalo deležem posameznih posestnih skupin iz ce-
lotne mase kmečkih gospodarstev v LRS. Opazna odstopanja velikosti
vzorca so obstajala pri skupini ohišnic, ki so v raziskavi zajemale 8,2 %
vseh primerov, medtem ko je bil delež slednjih v celotni masi kmečkih go-
spodarstev LRS leta 1952 samo 6,1 %. Nekoliko večje odstopanje je obsta-
jalo tudi pri velikostni skupini 3,01–8 ha, kamor je po anketi spadalo 29,9
% vseh primerov, v celotni masi kmečkih gospodarstev pa je bilo takih
32,2 % (Goršič 1954, 4, 10).
Čeprav je raziskava zajela samo 0,001 vsega prebivalstva v zasebnih
kmečkih gospodarstvih v LRS, so njeni izsledki za pričujočo raziskavo
zelo pomembni. Do zdaj sem namreč glede kombiniranja različnih do-
hodkov ruralnih gospodinjstev sklepal samo na podlagi podatkov o pok-
licih, kot so jih podajale posamezne evidence lokalnih oblasti, kakor tudi
na podlagi posameznih primerov iz različnih poročil, v omejenem obse-
gu pa še iz popisov prebivalstva iz let 1948 in 1953. Ti viri napeljujejo še
119
