Page 126 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 126
kmet, pol proletarec
21). Skupni bruto denarni dohodki članov KDZ so bili višji od skupine z
do 3ha, primerljivi s skupino s 3,01–8 ha, močno pa so zaostajali za skupi-
no z nad 8 ha (preglednica 20).
Pri tem moramo seveda upoštevati, da so člani KDZ v resnici pripa-
dali zelo različnim posestnim skupinam. »Berači« in »kulaki« so se na-
mreč bistveno razlikovali glede količine v kolektivno gospodarstvo vlože-
ne zemlje, živine in orodij. Najbrž so tem razlikam ustrezale tudi različne
ocene uspešnosti. Razpadanje KDZ, ki je intenzivno potekalo prav v času
raziskave iz let 1952–1953, in poročila, ki sem jih povzel malo prej, kaže-
jo na to, da kmečka gospodinjstva tukaj v glavnem niso bila zadovoljna.
Zanimiva je primerjava med deleži dohodkov iz različnih kmetij-
skih in nekmetijskih dejavnosti v povprečju za vsa gospodinjstva skupaj.
Vidimo, da je zaposlitev izven kmetije prinašala več dohodkov celo od go-
vedoreje. Dohodki iz prevozniške dejavnosti, ki so se nam do zdaj kaza-
li skorajda zanemarljivo majhni, so prinesli več od prodaje jabolk (pregle-
dnica 22).
Od vseh izdatkov pri kmečkih gospodinjstvih, ki jih je upoštevala
raziskava, s pomembno izjemo tistih z ohišnicami, izstopajo izdatki za
kmetijsko proizvodnjo z davki in kot taki terjajo posebno pojasnilo (pre-
glednica 23). Ker je bila celotna kmetijska proizvodnja osnova za obdav-
čenje kmetijskih posestev, je bil tudi davek od dohodka od kmetijstva del
stroškov kmetijske proizvodnje in ga je zato tudi anketa štela mednje. V
skupnem povprečju so takrat davčne dajatve obsegale čez 35 % denarnih
izdatkov za kmetijsko proizvodnjo. Zaradi progresivne davčne lestvice so
bila kmečka posestva davčno obremenjena sorazmerno z njihovo veliko-
stjo. Latniki ohišnic so tako od vseh izdatkov za kmetijsko proizvodnjo
8, 44 % odšteli za davke, lastniki z do 3 ha 24,80 %, lastniki z od 3,01 do 8
ha 30, 22 %, lastniki z nad 8 ha pa celo 42 % (Goršič 1954, 65–66). Zaradi
take obdavčitve končne razlike med dohodki in odhodki gospodinjstev
različnih posestnih skupin niso bile pretirano velike. Skupini z nad 8 ha
je na koncu ostalo 14.041 din, skupini z od 3,01 do 8 ha pa 6.491 din, pri
čemer je bila razlika v bruto dohodkih med prvo in drugo skupino več
kot 80.000 din. Skupini z do 3 ha je na koncu ostalo 9.625 din, gospodinj-
stvu ohišnic pa v povprečju 8.496 din. Vse vrednosti so bile izračunane
na eno gospodarstvo (str. 71). Po oceni raziskovalcev ankete gospodinj-
stvom v vseh velikostnih skupinah ni ostalo veliko. So pa dodali pojasni-
lo, da so navedeni povprečni ostanki »še dokaj primerni,« kajti anketa se
je zaključila maja 1953, ko so bila gospodinjstva po pasivnih zimskih me-
126
21). Skupni bruto denarni dohodki članov KDZ so bili višji od skupine z
do 3ha, primerljivi s skupino s 3,01–8 ha, močno pa so zaostajali za skupi-
no z nad 8 ha (preglednica 20).
Pri tem moramo seveda upoštevati, da so člani KDZ v resnici pripa-
dali zelo različnim posestnim skupinam. »Berači« in »kulaki« so se na-
mreč bistveno razlikovali glede količine v kolektivno gospodarstvo vlože-
ne zemlje, živine in orodij. Najbrž so tem razlikam ustrezale tudi različne
ocene uspešnosti. Razpadanje KDZ, ki je intenzivno potekalo prav v času
raziskave iz let 1952–1953, in poročila, ki sem jih povzel malo prej, kaže-
jo na to, da kmečka gospodinjstva tukaj v glavnem niso bila zadovoljna.
Zanimiva je primerjava med deleži dohodkov iz različnih kmetij-
skih in nekmetijskih dejavnosti v povprečju za vsa gospodinjstva skupaj.
Vidimo, da je zaposlitev izven kmetije prinašala več dohodkov celo od go-
vedoreje. Dohodki iz prevozniške dejavnosti, ki so se nam do zdaj kaza-
li skorajda zanemarljivo majhni, so prinesli več od prodaje jabolk (pregle-
dnica 22).
Od vseh izdatkov pri kmečkih gospodinjstvih, ki jih je upoštevala
raziskava, s pomembno izjemo tistih z ohišnicami, izstopajo izdatki za
kmetijsko proizvodnjo z davki in kot taki terjajo posebno pojasnilo (pre-
glednica 23). Ker je bila celotna kmetijska proizvodnja osnova za obdav-
čenje kmetijskih posestev, je bil tudi davek od dohodka od kmetijstva del
stroškov kmetijske proizvodnje in ga je zato tudi anketa štela mednje. V
skupnem povprečju so takrat davčne dajatve obsegale čez 35 % denarnih
izdatkov za kmetijsko proizvodnjo. Zaradi progresivne davčne lestvice so
bila kmečka posestva davčno obremenjena sorazmerno z njihovo veliko-
stjo. Latniki ohišnic so tako od vseh izdatkov za kmetijsko proizvodnjo
8, 44 % odšteli za davke, lastniki z do 3 ha 24,80 %, lastniki z od 3,01 do 8
ha 30, 22 %, lastniki z nad 8 ha pa celo 42 % (Goršič 1954, 65–66). Zaradi
take obdavčitve končne razlike med dohodki in odhodki gospodinjstev
različnih posestnih skupin niso bile pretirano velike. Skupini z nad 8 ha
je na koncu ostalo 14.041 din, skupini z od 3,01 do 8 ha pa 6.491 din, pri
čemer je bila razlika v bruto dohodkih med prvo in drugo skupino več
kot 80.000 din. Skupini z do 3 ha je na koncu ostalo 9.625 din, gospodinj-
stvu ohišnic pa v povprečju 8.496 din. Vse vrednosti so bile izračunane
na eno gospodarstvo (str. 71). Po oceni raziskovalcev ankete gospodinj-
stvom v vseh velikostnih skupinah ni ostalo veliko. So pa dodali pojasni-
lo, da so navedeni povprečni ostanki »še dokaj primerni,« kajti anketa se
je zaključila maja 1953, ko so bila gospodinjstva po pasivnih zimskih me-
126
