Page 117 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 117
Rdeče klasje
družniki (tako kot malo kje) v zadrugo niso vložili gozdov, naj bi kolektiv
posloval po pričakovanjih. Kljub temu pa v poročilu za leto 1949 najdemo
podatek, da je osem od 53 članov zadruge delalo izven kolektiva, ne izve-
mo pa, kje. Še zanimiveje je, da so bili to v glavnem člani partije. V zadru-
gi je bilo devet članov KPS, od tega jih je šest delalo zunaj.
Od KOZ/KDZ, ki so delovale na Ljubljanskem barju, se zdi, da je gle-
de na partijsko poročilo (1952) ob zatonu kolektivizacije razmeroma so-
lidno poslovala predvsem KDZ Vrbljane. Bližnji KDZ Zapotok pa se je
leta 1952 obetala kriminalistična preiskava zaradi domnevnih malverza-
cij bivšega predsednika. Dva člana zadruge sta si uzurpirala pravico do
brezplačne rabe zadružne vprežne živine na svojih ohišnicah, medtem ko
tega drugim nista pustila oziroma jim je zadruga to zaračunavala. Očitno
je šlo za člana upravnega odbora. Članstvo zadruge je bilo takrat že zelo
demoralizirano, saj je ob pregledu skupno delo na zadružni zemlji stalo. Iz
zadruge so takrat pričeli izstopati celo člani partije. Tak je bil primer tam-
kajšnjega kmeta, ki je vanjo vložil 19 ha.
Partijsko poročilo o stanju na Igu leta 1952 v političnem pogledu izpri-
čuje skoraj popolno resignacijo, tudi med člani, ki so pristopili k osvo-
bodilnemu gibanju že v letih 1941/1942. Čeprav v poročilu ni natančno
navedeno, je razvidno, da je okoli leta 1950 prišlo do aretacij treh vodite-
ljev KDZ (a ni jasno, katerih), nekdo je bil obtožen, da je informbirojevec,
prišlo pa je tudi do primera, da sta bila član in članica (mož in žena) iz-
ključena iz partije, ker nista izpolnila obvezne oddaje. Nekoga so izključi-
li, ker je dal krstiti otroka, in zato je v jezi dodal, »da se bo pa s klerikalci
vezal, če ga Partija noče«. Največje ponižanje so nekateri trpeli zato, ker
so informacije o njih menda pridobivali od bivših belogardistov. Nekateri
drugi zaradi razočaranja niso hoteli več hoditi niti na partijske sestanke,
izpostavila pa se je tudi zahteva, da se razčisti, zakaj so bili ljudje v resni-
ci aretirani.
V KDZ Iška vas, ki je obsegala kar 130,8 ha, kmetje niso vložili gozda.
Nasprotno, les so prodajali zadrugi, tj. na papirju samim sebi. Zadruga ob
pregledu sploh ni imela predsednika, prav tako je bila živina po privatnih
hlevih, čeprav so se zadružniki strinjali o skupni oskrbi krav mlekaric.
Naveden je primer družine – članice zadruge, ki ni nič delala v zadrugi, je
pa za lastno prodajo nabirala zdravilna zelišča. V KDZ Golo leta 1952 naj
bi vsi zadružniki težili k individualnemu gospodarstvu. Zadruga je pove-
zovala več vasi, v dveh so že leta 1951 povsem opustili skupinsko delo na
zemlji, v eni pa delno. Partijsko poročilo je v tem primeru priznalo, da je
117
družniki (tako kot malo kje) v zadrugo niso vložili gozdov, naj bi kolektiv
posloval po pričakovanjih. Kljub temu pa v poročilu za leto 1949 najdemo
podatek, da je osem od 53 članov zadruge delalo izven kolektiva, ne izve-
mo pa, kje. Še zanimiveje je, da so bili to v glavnem člani partije. V zadru-
gi je bilo devet članov KPS, od tega jih je šest delalo zunaj.
Od KOZ/KDZ, ki so delovale na Ljubljanskem barju, se zdi, da je gle-
de na partijsko poročilo (1952) ob zatonu kolektivizacije razmeroma so-
lidno poslovala predvsem KDZ Vrbljane. Bližnji KDZ Zapotok pa se je
leta 1952 obetala kriminalistična preiskava zaradi domnevnih malverza-
cij bivšega predsednika. Dva člana zadruge sta si uzurpirala pravico do
brezplačne rabe zadružne vprežne živine na svojih ohišnicah, medtem ko
tega drugim nista pustila oziroma jim je zadruga to zaračunavala. Očitno
je šlo za člana upravnega odbora. Članstvo zadruge je bilo takrat že zelo
demoralizirano, saj je ob pregledu skupno delo na zadružni zemlji stalo. Iz
zadruge so takrat pričeli izstopati celo člani partije. Tak je bil primer tam-
kajšnjega kmeta, ki je vanjo vložil 19 ha.
Partijsko poročilo o stanju na Igu leta 1952 v političnem pogledu izpri-
čuje skoraj popolno resignacijo, tudi med člani, ki so pristopili k osvo-
bodilnemu gibanju že v letih 1941/1942. Čeprav v poročilu ni natančno
navedeno, je razvidno, da je okoli leta 1950 prišlo do aretacij treh vodite-
ljev KDZ (a ni jasno, katerih), nekdo je bil obtožen, da je informbirojevec,
prišlo pa je tudi do primera, da sta bila član in članica (mož in žena) iz-
ključena iz partije, ker nista izpolnila obvezne oddaje. Nekoga so izključi-
li, ker je dal krstiti otroka, in zato je v jezi dodal, »da se bo pa s klerikalci
vezal, če ga Partija noče«. Največje ponižanje so nekateri trpeli zato, ker
so informacije o njih menda pridobivali od bivših belogardistov. Nekateri
drugi zaradi razočaranja niso hoteli več hoditi niti na partijske sestanke,
izpostavila pa se je tudi zahteva, da se razčisti, zakaj so bili ljudje v resni-
ci aretirani.
V KDZ Iška vas, ki je obsegala kar 130,8 ha, kmetje niso vložili gozda.
Nasprotno, les so prodajali zadrugi, tj. na papirju samim sebi. Zadruga ob
pregledu sploh ni imela predsednika, prav tako je bila živina po privatnih
hlevih, čeprav so se zadružniki strinjali o skupni oskrbi krav mlekaric.
Naveden je primer družine – članice zadruge, ki ni nič delala v zadrugi, je
pa za lastno prodajo nabirala zdravilna zelišča. V KDZ Golo leta 1952 naj
bi vsi zadružniki težili k individualnemu gospodarstvu. Zadruga je pove-
zovala več vasi, v dveh so že leta 1951 povsem opustili skupinsko delo na
zemlji, v eni pa delno. Partijsko poročilo je v tem primeru priznalo, da je
117
