Page 130 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 130
kmet, pol proletarec
zu polovice je bilo takih v Dobrovi, drugod je bil ta delež zelo nizek, v pri-
meru Dola - Beričevega in Dolskega pa izven ni bil zaposlen sploh noben
glavar. Hkrati je moja raziskava ugotovila, da je bil delež tistih gospodinj-
stev agrarnih interesentov, ki so bila brez članov, aktivnih izven kmečkih
gospodarstev oziroma v dodatnih dejavnostih na kmetiji, prav povsod v
manjšini – skupni delež takih gospodinjstev je bil 29,7%. Celo v prime-
ru Dola - Beričevega in Dolskega je bil delež takih gospodinjstev pod 50
%. Primerjava teh podatkov z rezultati popisov prebivalstva iz let 1948
in 1953 me je pripeljala do ugotovitve, da so bili agrarni interesenti tis-
ti del kmečke populacije, ki je nadpovprečno kombiniral dohodke iz raz-
ličnih virov. Po popisu prebivalstva iz leta 1948 je neujemanje med pokli-
cem gospodarja (s kmečkim poklicem) in njegovimi družinskimi člani v
posestni skupini od 0,01 ha do 5,00 ha obstajalo pri 34,61 % primerov, po
Popisu 1953 pa pri 32 %, čeprav v tem primeru ni na voljo podatkov o po-
sestnih kategorijah. Po prilagojeni metodologiji s Popisom 1948 pa je ne-
ujemanje med poklicem gospodarja (s kmečkim poklicem) pri upošteva-
nju vseh naših primerih znašalo kar 48,2 %. Seveda z velikimi lokalnimi
odstopanji: v primeru Dobrove je bil ta delež kar 65,8 %, pri republiškem
povprečju sta bila kraja Ig (34,5 %) in Sava (33,3 %), Šmartno - Gameljne z
28,6 % pa pod njim.
Vprašanje je, v kakšni povezavi sta bila v letih agrarne reforme kom-
biniranje dohodkov iz različnih virov in življenjski standard družin.
Glede na Popis 1948 je zanesljivo najmanj to, da dohodkov iz različnih de-
javnosti niso kombinirala samo gospodinjstva nižjih posestnih kategorij,
temveč v visokem deležu posestno in gotovo tudi ekonomsko krepkejša
gospodinjstva. Če povzamem – po Popisu 1948 je bilo pri gospodarstvih
z nad 20 ha neujemanje med poklicem gospodarja in člani njegovega go-
spodinjstva v povprečju v 40,25-odstotnem deležu. Rezultate ankete o živ-
ljenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953, ki sicer spadajo že v čas zatona kolek-
tivizacije in politike obveznega odkupa, kažejo na to, da so gospodinjstva
posestne kategorije do 3 ha najpogosteje kombinirala različne dohodke,
vendar so gospodinjstva z nad 8 ha skoraj še enkrat več porabila za za-
bavo, prosveto, osebne potrebe, precej več pa tudi za stanovanje in hišne
potrebščine. Zanimiva je tudi primerjava strukture povprečnih nekme-
tijskih denarnih dohodkov na gospodarstvo s poglavarjem, ki je kmeto-
val. Pri vseh posestnih skupinah so dohodki iz dela članov izven kmetij-
stva obsegali nad 50-odstotni delež, v skupnem povprečju več kot 65 %;
najvišji delež je bil pri skupini ohišnic – več kot 88 %, zelo visok pa tudi pri
130
zu polovice je bilo takih v Dobrovi, drugod je bil ta delež zelo nizek, v pri-
meru Dola - Beričevega in Dolskega pa izven ni bil zaposlen sploh noben
glavar. Hkrati je moja raziskava ugotovila, da je bil delež tistih gospodinj-
stev agrarnih interesentov, ki so bila brez članov, aktivnih izven kmečkih
gospodarstev oziroma v dodatnih dejavnostih na kmetiji, prav povsod v
manjšini – skupni delež takih gospodinjstev je bil 29,7%. Celo v prime-
ru Dola - Beričevega in Dolskega je bil delež takih gospodinjstev pod 50
%. Primerjava teh podatkov z rezultati popisov prebivalstva iz let 1948
in 1953 me je pripeljala do ugotovitve, da so bili agrarni interesenti tis-
ti del kmečke populacije, ki je nadpovprečno kombiniral dohodke iz raz-
ličnih virov. Po popisu prebivalstva iz leta 1948 je neujemanje med pokli-
cem gospodarja (s kmečkim poklicem) in njegovimi družinskimi člani v
posestni skupini od 0,01 ha do 5,00 ha obstajalo pri 34,61 % primerov, po
Popisu 1953 pa pri 32 %, čeprav v tem primeru ni na voljo podatkov o po-
sestnih kategorijah. Po prilagojeni metodologiji s Popisom 1948 pa je ne-
ujemanje med poklicem gospodarja (s kmečkim poklicem) pri upošteva-
nju vseh naših primerih znašalo kar 48,2 %. Seveda z velikimi lokalnimi
odstopanji: v primeru Dobrove je bil ta delež kar 65,8 %, pri republiškem
povprečju sta bila kraja Ig (34,5 %) in Sava (33,3 %), Šmartno - Gameljne z
28,6 % pa pod njim.
Vprašanje je, v kakšni povezavi sta bila v letih agrarne reforme kom-
biniranje dohodkov iz različnih virov in življenjski standard družin.
Glede na Popis 1948 je zanesljivo najmanj to, da dohodkov iz različnih de-
javnosti niso kombinirala samo gospodinjstva nižjih posestnih kategorij,
temveč v visokem deležu posestno in gotovo tudi ekonomsko krepkejša
gospodinjstva. Če povzamem – po Popisu 1948 je bilo pri gospodarstvih
z nad 20 ha neujemanje med poklicem gospodarja in člani njegovega go-
spodinjstva v povprečju v 40,25-odstotnem deležu. Rezultate ankete o živ-
ljenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953, ki sicer spadajo že v čas zatona kolek-
tivizacije in politike obveznega odkupa, kažejo na to, da so gospodinjstva
posestne kategorije do 3 ha najpogosteje kombinirala različne dohodke,
vendar so gospodinjstva z nad 8 ha skoraj še enkrat več porabila za za-
bavo, prosveto, osebne potrebe, precej več pa tudi za stanovanje in hišne
potrebščine. Zanimiva je tudi primerjava strukture povprečnih nekme-
tijskih denarnih dohodkov na gospodarstvo s poglavarjem, ki je kmeto-
val. Pri vseh posestnih skupinah so dohodki iz dela članov izven kmetij-
stva obsegali nad 50-odstotni delež, v skupnem povprečju več kot 65 %;
najvišji delež je bil pri skupini ohišnic – več kot 88 %, zelo visok pa tudi pri
130
