Page 131 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 131
Rdeče klasje
skupini nad 8 ha – več kot 66 %. Dohodki od izdelkov in storitev domače
obrti, drugih obrtnih dejavnosti, vožnje in ostalega so v skupnem povpre-
čju obsegali bistveno manj – slabih 29 %, skoraj zanemarljivo majhni so
bili dohodki iz dela pri drugih kmetih – v skupnem povprečju slabih 5,5 %.
Zanimivo je, da so dohodki iz obrtnih dejavnosti pri posestni skupini nad
8 ha obsegali slaba 2 %, dohodki od vožnje pri isti skupini pa skoraj 25 %,
primerljivi dohodki iz te kategorije so bili tudi pri skupini od 3,01 do 8 ha
– malo več kot 22 %, pri skupini do 3 ha pa so marginalni – malo nad 1%,
pri ohišnicah pa celo manj kot 0,2%.
V obravnavanem obdobju je prisotnost kombinirane kmečke eko-
nomije v okolici Ljubljane zabeležila tudi evidenca lokalnih prekrškov,
čeprav v razmeroma majhnem deležu. Najbolj je izstopala nedovoljena tr-
govina z vinom, žganjem, s točenjem in prodajo alkohola brez davka. V
letu 1949 je ta vrsta prekrškov obsegala malo več kot 1/5 vseh, toda v le-
tih 1950 in 1951 se je ta delež spustil pod 10 %. Kot presenečenje se je izka-
zal skoraj zanemarljivo majhen delež ugotovljenih oziroma zabeleženih
prekrškov pri nedovoljeni trgovini oziroma špekulaciji z mlečnimi izdel-
ki, s tekstilom, kožami in z usnjem v letih 1949–1951 v skupnem povpre-
čju manj kot 2 %, kar gotovo pomeni, da so bili taki primeri odstopljeni
sodiščem in so jih redkeje obravnavali kot prekrške.
Integrirana kmečka ekonomija ni izginila niti v kmečkih delovnih
zadrugah. Poročila o poslovanju takih zadrug napeljujejo k sklepu, da so
tamkajšnji kmetje nemalokrat živeli in gospodarili po starem. Zadružni
aktivist je med pregledovanjem KOZ Matije Gubca leta 1949 opazil, da za-
družniki dajejo državi le, kar morajo, »vse ostalo pa prodajajo po raznih
kanalih«. Rezultate ankete o življenju kmetov v LRS 1952–1953 potrjuje-
jo obstoj integrirane kmečke ekonomije tudi v KDZ, kajti delež nekmetij-
skih dohodkov gospodinjstev z ohišnicami je obsegal več kot 35-odstotni
delež vseh dohodkov. Čeprav je bil bistveno nižji kot delež teh dohodkov
pri posestvih z do 3 ha – celo nekaj več kot 60 %, je bil primerljiv z dele-
žem pri posestni strukturi od 3,01 do 8 ha – malo več kot 38 %, in skoraj še
enkrat višji kot pri posestvih z nad 8 ha, kjer je obsegal slabih 19 %.
Eno izmed vprašanj, do katerega sem prišel v pričujoči raziskavi in
na katerega ni lahko odgovoriti, pa je, koliko se je kmetom v izbranem ob-
dobju kombiniranje dohodkov iz različnih dejavnosti pravzaprav izpla-
čalo. Kot sem posebej izpostavil, je imela vodilna KPS/KPJ do polkme-
tov oziroma »polproletarcev« v tistem času najmanj ambivalentni odnos.
Po eni strani so v njih videli priložnost za širjenje vpliva nove oblasti na
131
skupini nad 8 ha – več kot 66 %. Dohodki od izdelkov in storitev domače
obrti, drugih obrtnih dejavnosti, vožnje in ostalega so v skupnem povpre-
čju obsegali bistveno manj – slabih 29 %, skoraj zanemarljivo majhni so
bili dohodki iz dela pri drugih kmetih – v skupnem povprečju slabih 5,5 %.
Zanimivo je, da so dohodki iz obrtnih dejavnosti pri posestni skupini nad
8 ha obsegali slaba 2 %, dohodki od vožnje pri isti skupini pa skoraj 25 %,
primerljivi dohodki iz te kategorije so bili tudi pri skupini od 3,01 do 8 ha
– malo več kot 22 %, pri skupini do 3 ha pa so marginalni – malo nad 1%,
pri ohišnicah pa celo manj kot 0,2%.
V obravnavanem obdobju je prisotnost kombinirane kmečke eko-
nomije v okolici Ljubljane zabeležila tudi evidenca lokalnih prekrškov,
čeprav v razmeroma majhnem deležu. Najbolj je izstopala nedovoljena tr-
govina z vinom, žganjem, s točenjem in prodajo alkohola brez davka. V
letu 1949 je ta vrsta prekrškov obsegala malo več kot 1/5 vseh, toda v le-
tih 1950 in 1951 se je ta delež spustil pod 10 %. Kot presenečenje se je izka-
zal skoraj zanemarljivo majhen delež ugotovljenih oziroma zabeleženih
prekrškov pri nedovoljeni trgovini oziroma špekulaciji z mlečnimi izdel-
ki, s tekstilom, kožami in z usnjem v letih 1949–1951 v skupnem povpre-
čju manj kot 2 %, kar gotovo pomeni, da so bili taki primeri odstopljeni
sodiščem in so jih redkeje obravnavali kot prekrške.
Integrirana kmečka ekonomija ni izginila niti v kmečkih delovnih
zadrugah. Poročila o poslovanju takih zadrug napeljujejo k sklepu, da so
tamkajšnji kmetje nemalokrat živeli in gospodarili po starem. Zadružni
aktivist je med pregledovanjem KOZ Matije Gubca leta 1949 opazil, da za-
družniki dajejo državi le, kar morajo, »vse ostalo pa prodajajo po raznih
kanalih«. Rezultate ankete o življenju kmetov v LRS 1952–1953 potrjuje-
jo obstoj integrirane kmečke ekonomije tudi v KDZ, kajti delež nekmetij-
skih dohodkov gospodinjstev z ohišnicami je obsegal več kot 35-odstotni
delež vseh dohodkov. Čeprav je bil bistveno nižji kot delež teh dohodkov
pri posestvih z do 3 ha – celo nekaj več kot 60 %, je bil primerljiv z dele-
žem pri posestni strukturi od 3,01 do 8 ha – malo več kot 38 %, in skoraj še
enkrat višji kot pri posestvih z nad 8 ha, kjer je obsegal slabih 19 %.
Eno izmed vprašanj, do katerega sem prišel v pričujoči raziskavi in
na katerega ni lahko odgovoriti, pa je, koliko se je kmetom v izbranem ob-
dobju kombiniranje dohodkov iz različnih dejavnosti pravzaprav izpla-
čalo. Kot sem posebej izpostavil, je imela vodilna KPS/KPJ do polkme-
tov oziroma »polproletarcev« v tistem času najmanj ambivalentni odnos.
Po eni strani so v njih videli priložnost za širjenje vpliva nove oblasti na
131
