Page 228 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 228
kmet, pol proletarec
val kot delavec v Jugotaninu v Sevnici: »Nihče ni več od kmetije mogo ži-
vet, pol smo pa delal ko črnci. Še en šiht doma. Sn cel dan v vinogradu ko-
pal, zvečer sn šel pa v nočno, ponoč sn pa še 70 metrov drv v Jugotaninu
premetal.« Zaradi delovnih obremenitev lahko življenje polkmetov doje-
mamo kot neskončno garanje in odrekanje, celo kot samoeksploatacijo.
Vlado, rojen 1953 v vasi Široko blizu Tolminskega Loma na Primorskem,
je poudaril, da kmetija v nasprotju z redno zaposlitvijo zahteva vpetost v
delo, ki traja ves dan: »Kmetija ne more bit, da osem ur delaš pa greš do-
mov. Kmetija je štiriindvajst ur na dan. Ne prenese drgač, kot da je edino
lastništvo.« Vse garanje in odrekanje z namenom služenja denarja, tudi
za nakup kmetijske mehanizacije, so sogovorniki osmislili s tem, da so
kot lastniki kmetij delali zase in svojo družino ter težili k boljšemu živ-
ljenju in dvigu življenjskega standarda. V svojih delovnih naporih so naš-
li pomen tudi zato, ker za mnoge kmetovanje ni bilo le poklic, ampak na-
čin življenja. Ves čas, znanje in spretnosti, ki so jih investirali v delo, so
bili poplačani z veseljem pri nakupu najnovejših strojev in s ponosom pri
spremljanju moderniziranja kmetije.
228
val kot delavec v Jugotaninu v Sevnici: »Nihče ni več od kmetije mogo ži-
vet, pol smo pa delal ko črnci. Še en šiht doma. Sn cel dan v vinogradu ko-
pal, zvečer sn šel pa v nočno, ponoč sn pa še 70 metrov drv v Jugotaninu
premetal.« Zaradi delovnih obremenitev lahko življenje polkmetov doje-
mamo kot neskončno garanje in odrekanje, celo kot samoeksploatacijo.
Vlado, rojen 1953 v vasi Široko blizu Tolminskega Loma na Primorskem,
je poudaril, da kmetija v nasprotju z redno zaposlitvijo zahteva vpetost v
delo, ki traja ves dan: »Kmetija ne more bit, da osem ur delaš pa greš do-
mov. Kmetija je štiriindvajst ur na dan. Ne prenese drgač, kot da je edino
lastništvo.« Vse garanje in odrekanje z namenom služenja denarja, tudi
za nakup kmetijske mehanizacije, so sogovorniki osmislili s tem, da so
kot lastniki kmetij delali zase in svojo družino ter težili k boljšemu živ-
ljenju in dvigu življenjskega standarda. V svojih delovnih naporih so naš-
li pomen tudi zato, ker za mnoge kmetovanje ni bilo le poklic, ampak na-
čin življenja. Ves čas, znanje in spretnosti, ki so jih investirali v delo, so
bili poplačani z veseljem pri nakupu najnovejših strojev in s ponosom pri
spremljanju moderniziranja kmetije.
228
