Page 59 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
Rdeče klasje
omenjenemu podatku – številu agrarnih interesentov iz junija 1947, ki je
po reviziji znašalo 22.858 (Čepič 1995, 139, 143–144, 154 in 248).
Čepič nadalje sklepa, da t. i. »brezzemljaki« najverjetneje niso bili
popolnoma brez vsake zemlje, saj je bilo njihovo število zelo blizu pred-
vojnemu številu posestev do velikosti 0,5 ha – 18.200. Ker od samo tako
majhne posesti ni bilo mogoče živeti, je smiselna razlaga, da jih pač ob-
last ni prištevala med prave kmete. Po Čepiču (1995, 155–157) so »imetni-
ki take posesti spadali bolj med poljedelsko delavstvo in dninarje. Tem
je najemno delo predstavljalo poglavitni vir zaslužka, zato so jih najbrž
uvrstili med tiste brez zemlje.« Temu razmišljanju je smiselno dodati tudi
podatke iz popisa prebivalstva iz leta 1948. Takrat je je bilo v posestni
skupini od 0,01 do 0,5 ha zabeleženih samo 3.249 gospodinjstev, kjer je bil
glavar družine po poklicu kmet – poljedelec, zato pa je bilo zabeleženih
kar 14.895 gospodinjstev, kjer je bil glavar kmetijski delavec (hlapec na
zasebnem posestvu oziroma delavec na državnem kmetijskem posestvu).
Žal pa pri slednjih primerih ni podatkov o posestni strukturi. Povsem za-
nemarljivo malo pa je bilo gospodinjstev, kjer so bili gospodarji »poljedel-
ci/kmetje brez zemlje« – leta 1948 vsega skupaj samo 16 gospodinjstev,
pri katerih pa je gotovo šlo za tiste, ki so bili dobesedno brez vsake zemlje.
Povsem mogoče je, da so se drobni posestniki z zemljo velikosti do
0,5 ha iz predaprilske Dravske banovine statistično preselili v skupino
kmetijskih delavcev (Savezni zavod za statistiku 1956, 26). Kljub temu pa
ni mogoče brez pomislekov zaključiti, da so bili glavarji gospodinjstev
agrarnih interesentov v glavnem bivši (in sedanji) hlapci, dninarji in v
novih časih tudi delavci na državnih posestvih. Naša raziskava takega
splošnega sklepa ne more niti potrditi niti ovreči. Podatki o gospodinj-
stvih agrarnih interesentov, ki sem jih našel, so namreč omejeni na okoli-
co Ljubljane in na žalost ne vsebujejo zanesljivih informacij o ekonomskih
aktivnosti članov teh gospodinjstev pred reformo. Rezultati moje razi-
skave v resnici napeljujejo k drugačnemu sklepu. V nadaljevanju bomo
namreč videli, da sta bila od vseh naših primerov samo dva glavarja go-
spodinjstev agrarnih interesentov prišteta h kmetijskim delavcem. Res
pa je, da se vsi naši podatki o agrarnih interesentih nanašajo na obdob-
je med januarjem in marcem 1947, ko je bila revizija še v teku, tj. pred ob-
čutnim znižanjem skupnega števila agrarnih interesentov v LRS, ki se je
med majem 1946 in julijem 1947 s 30.639 znižalo na 22.858. Koliko kmeč-
kih družin iz okolice Ljubljane, ki jih je zajela naša študija, je na koncu os-
talo brez agrarne zemlje, je podatek, ki ga nisem pridobil. K previdnosti
59
omenjenemu podatku – številu agrarnih interesentov iz junija 1947, ki je
po reviziji znašalo 22.858 (Čepič 1995, 139, 143–144, 154 in 248).
Čepič nadalje sklepa, da t. i. »brezzemljaki« najverjetneje niso bili
popolnoma brez vsake zemlje, saj je bilo njihovo število zelo blizu pred-
vojnemu številu posestev do velikosti 0,5 ha – 18.200. Ker od samo tako
majhne posesti ni bilo mogoče živeti, je smiselna razlaga, da jih pač ob-
last ni prištevala med prave kmete. Po Čepiču (1995, 155–157) so »imetni-
ki take posesti spadali bolj med poljedelsko delavstvo in dninarje. Tem
je najemno delo predstavljalo poglavitni vir zaslužka, zato so jih najbrž
uvrstili med tiste brez zemlje.« Temu razmišljanju je smiselno dodati tudi
podatke iz popisa prebivalstva iz leta 1948. Takrat je je bilo v posestni
skupini od 0,01 do 0,5 ha zabeleženih samo 3.249 gospodinjstev, kjer je bil
glavar družine po poklicu kmet – poljedelec, zato pa je bilo zabeleženih
kar 14.895 gospodinjstev, kjer je bil glavar kmetijski delavec (hlapec na
zasebnem posestvu oziroma delavec na državnem kmetijskem posestvu).
Žal pa pri slednjih primerih ni podatkov o posestni strukturi. Povsem za-
nemarljivo malo pa je bilo gospodinjstev, kjer so bili gospodarji »poljedel-
ci/kmetje brez zemlje« – leta 1948 vsega skupaj samo 16 gospodinjstev,
pri katerih pa je gotovo šlo za tiste, ki so bili dobesedno brez vsake zemlje.
Povsem mogoče je, da so se drobni posestniki z zemljo velikosti do
0,5 ha iz predaprilske Dravske banovine statistično preselili v skupino
kmetijskih delavcev (Savezni zavod za statistiku 1956, 26). Kljub temu pa
ni mogoče brez pomislekov zaključiti, da so bili glavarji gospodinjstev
agrarnih interesentov v glavnem bivši (in sedanji) hlapci, dninarji in v
novih časih tudi delavci na državnih posestvih. Naša raziskava takega
splošnega sklepa ne more niti potrditi niti ovreči. Podatki o gospodinj-
stvih agrarnih interesentov, ki sem jih našel, so namreč omejeni na okoli-
co Ljubljane in na žalost ne vsebujejo zanesljivih informacij o ekonomskih
aktivnosti članov teh gospodinjstev pred reformo. Rezultati moje razi-
skave v resnici napeljujejo k drugačnemu sklepu. V nadaljevanju bomo
namreč videli, da sta bila od vseh naših primerov samo dva glavarja go-
spodinjstev agrarnih interesentov prišteta h kmetijskim delavcem. Res
pa je, da se vsi naši podatki o agrarnih interesentih nanašajo na obdob-
je med januarjem in marcem 1947, ko je bila revizija še v teku, tj. pred ob-
čutnim znižanjem skupnega števila agrarnih interesentov v LRS, ki se je
med majem 1946 in julijem 1947 s 30.639 znižalo na 22.858. Koliko kmeč-
kih družin iz okolice Ljubljane, ki jih je zajela naša študija, je na koncu os-
talo brez agrarne zemlje, je podatek, ki ga nisem pridobil. K previdnosti
59
