Page 60 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
kmet, pol proletarec
pri sklepanju nas napotuje tudi zanimiv primer iz Čepičeve raziskave, ki
kaže najmanj na to, da so obstajala tudi velika odstopanja od načela dode-
ljevanja zemlje tistim, ki je niso imeli ali pa so je imeli premalo. V okraju
Grosuplje, za katerega ohranjeni dokumenti iz septembra 1948 vsebujejo
podatke o posestni strukturi pred reformo, sta imela nič manj kot 102 od
578 agrarnih interesentov že prej več kot 5 ha. Manj kot polovica od vseh,
ki so dobili zemljo, pa je prej imela do 1 ha zemlje, natančneje 210 od 578
(Čepič 1995, 156–157).
Agrarno reformo so v praksi po vaseh izvajali odbori agrarnih intere-
sentov, ki so jih izvolili lokalni zainteresirani kmetje in okrajne ter okro-
žne komisije za agrarno reformo. Prav te komisije so posameznikom tudi
priznavale status agrarnih interesentov (Čepič 1995, 93). Ta dva organa
sta torej v OLO Ljubljana – okolica med interesente razdelila zemljo »nek-
metov,« o katerih sem govoril malo prej. Ker so imeli prednost pri dode-
ljevanju udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja, je jasno, da so imeli
najmanj možnosti za pridobitev zemlje preživeli nasprotniki osvobodil-
nega gibanja oziroma njihove družine. Agrarni interesenti na Igu so npr.
izjavili, da naj izdajalci iščejo zemljo pri Rupniku, ki je takrat v Ljubljani
čakal na sodbo (str. 98). Moja raziskava, ki je zajela agrarne interesente v
sedmih krajih v okolici Ljubljane, je v enem od dveh primerov krajev, za
katere so bile na voljo politične karakteristike interesentov, sicer odkrila,
da so obstajale redke, vendar zanimive izjeme (prim. Piškurić 2019a, 54).
V nadaljevanju bom predstavil poklicno in statusno strukturo čla-
nov in članic kmečkih gospodarstev agrarnih interesentov na področju
sedmih krajevnih ljudskih odborov, ki so takrat pripadali okraju Ljubljana
– okolica. Navedeni poklicni in/ali družinski statusi članov navedenih go-
spodinjstev so pomembni zato, ker je iz njih mogoče razbrati, s katerimi
ekonomskimi dejavnostmi so se ruralne družine ukvarjale. Ali so druži-
ne kombinirale različne dohodke, in v kolikor da, v kakšnem obsegu? Ker
se podatki navezujejo na februar in marec 1947, nam marsikaj povedo o
položaju ruralnih gospodinjstev pred intenzivno kampanjo kolektivizaci-
je, ki se je začela poleti 1949. Kakšne izbire pri ekonomskih aktivnostih so
imela kmečka gospodarstva v tistem dramatičnem obdobju?
Ob tem poudarjam, da pridobljeni podatki, žal, prav nič ne povedo o
tržnih aktivnostih upoštevanih kmečkih gospodarstev. Za poklice, kot so
npr. delavec, čevljar, kurjač, je denarni dohodek za njihovo delo samou-
mevna predpostavka. Pri poklicih kmeta, gospodinje, poljedelca, matere,
sina, posestnika, otroka ipd. pa ne moremo zanesljivo vedeti, ali so bili sa-
60
pri sklepanju nas napotuje tudi zanimiv primer iz Čepičeve raziskave, ki
kaže najmanj na to, da so obstajala tudi velika odstopanja od načela dode-
ljevanja zemlje tistim, ki je niso imeli ali pa so je imeli premalo. V okraju
Grosuplje, za katerega ohranjeni dokumenti iz septembra 1948 vsebujejo
podatke o posestni strukturi pred reformo, sta imela nič manj kot 102 od
578 agrarnih interesentov že prej več kot 5 ha. Manj kot polovica od vseh,
ki so dobili zemljo, pa je prej imela do 1 ha zemlje, natančneje 210 od 578
(Čepič 1995, 156–157).
Agrarno reformo so v praksi po vaseh izvajali odbori agrarnih intere-
sentov, ki so jih izvolili lokalni zainteresirani kmetje in okrajne ter okro-
žne komisije za agrarno reformo. Prav te komisije so posameznikom tudi
priznavale status agrarnih interesentov (Čepič 1995, 93). Ta dva organa
sta torej v OLO Ljubljana – okolica med interesente razdelila zemljo »nek-
metov,« o katerih sem govoril malo prej. Ker so imeli prednost pri dode-
ljevanju udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja, je jasno, da so imeli
najmanj možnosti za pridobitev zemlje preživeli nasprotniki osvobodil-
nega gibanja oziroma njihove družine. Agrarni interesenti na Igu so npr.
izjavili, da naj izdajalci iščejo zemljo pri Rupniku, ki je takrat v Ljubljani
čakal na sodbo (str. 98). Moja raziskava, ki je zajela agrarne interesente v
sedmih krajih v okolici Ljubljane, je v enem od dveh primerov krajev, za
katere so bile na voljo politične karakteristike interesentov, sicer odkrila,
da so obstajale redke, vendar zanimive izjeme (prim. Piškurić 2019a, 54).
V nadaljevanju bom predstavil poklicno in statusno strukturo čla-
nov in članic kmečkih gospodarstev agrarnih interesentov na področju
sedmih krajevnih ljudskih odborov, ki so takrat pripadali okraju Ljubljana
– okolica. Navedeni poklicni in/ali družinski statusi članov navedenih go-
spodinjstev so pomembni zato, ker je iz njih mogoče razbrati, s katerimi
ekonomskimi dejavnostmi so se ruralne družine ukvarjale. Ali so druži-
ne kombinirale različne dohodke, in v kolikor da, v kakšnem obsegu? Ker
se podatki navezujejo na februar in marec 1947, nam marsikaj povedo o
položaju ruralnih gospodinjstev pred intenzivno kampanjo kolektivizaci-
je, ki se je začela poleti 1949. Kakšne izbire pri ekonomskih aktivnostih so
imela kmečka gospodarstva v tistem dramatičnem obdobju?
Ob tem poudarjam, da pridobljeni podatki, žal, prav nič ne povedo o
tržnih aktivnostih upoštevanih kmečkih gospodarstev. Za poklice, kot so
npr. delavec, čevljar, kurjač, je denarni dohodek za njihovo delo samou-
mevna predpostavka. Pri poklicih kmeta, gospodinje, poljedelca, matere,
sina, posestnika, otroka ipd. pa ne moremo zanesljivo vedeti, ali so bili sa-
60
