Page 86 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
kmet, pol proletarec
Podatke, ki sem jih pridobil o gospodinjstvih agrarnih interesen-
tov iz sedmih krajev, sem, kolikor je bilo le mogoče, za namen zagotavlja-
nja boljše primerljivosti smiselno prilagodil metodologiji popisa 1948. To
je pomenilo, da sem moral izključiti vsa gospodinjstva, katerih glavar ni
imel kmečkega poklica. Kot glavarje sem izključil tudi vse upokojence,
pa tudi vodilne člane – kmetijske delavce – teh je bilo sicer zanemarlji-
vo malo (dva v kraju Dobrova), saj jih je popis 1948 obravnaval posebej.
Slednje sem upošteval samo kot člane gospodinjstva s kmetijskim pokli-
cem. Rezultate predstavljam v preglednici 15.
Kakšne zaključke lahko potegnemo iz primerjave med podat-
ki iz popisa 1948 in mojo analizo gospodinjstev agrarnih interesentov?
Najpomembnejše dejstvo, ki ga moramo najprej upoštevati, je, da je po-
sestna skupina gospodinjstev od 0,01 do 5 ha v LRS leta 1948 predstavlja-
la kar 45 % vseh gospodinjstev, pri katerih je bil glavar po poklicu kmet. V
tej posestni skupini je bilo, kot rečeno, kar 60.189 gospodinjstev. Kot re-
čeno, je bilo vseh agrarnih interesentov (gospodinjstev) po podatkih za
leto 1947 v Sloveniji 22.858 (vključno s 36 zadrugami in z 2.866 kolonisti).
Kot sem že nakazal zgoraj, je zelo težko oceniti, kakšen delež te najšte-
vilčnejše posestne skupine v LRS (0,01–5 ha) so predstavljala gospodinj-
stva agrarnih interesentov, kajti mnoga so imela glavarje izven kmečkega
poklica, kar pomeni, da jih je statistika »umetno« umestila v druge kate-
gorije, zagotovo največ med delavce, obrtnike in kmetijske delavce, ki so
bili zaposleni izven domačega gospodarstva. Zagotovo pa jih je bilo manj
od 1/3 te posestne skupine. Na podlagi analize sedmih krajev, po kate-
ri se v povprečju pri 48,2 % gospodinjstev agrarnih interesentov poklici
gospodarja in članov niso ujemali, lahko ugibamo, da je njihov večji del
vendarle spadal v skupino, ki je štela 20.834 ljudi, tj. tistih, ki so na celot-
nem območju LRS po popisu 1948 sodili v posestno skupino 0,01–5,00 ha
z glavarjem, ki je bil po poklicu kmet, a so imeli člani njegovega gospo-
dinjstva drug poklic. Gospodinjstva agrarnih interesentov so pri kombi-
niranju dela na kmetiji in zaposlitvi izven z veliko verjetnostjo nadpov-
prečno izstopala.
Čepič ima nedvomno prav, ko ocenjuje, da je agrarna reforma pove-
čala skupino gospodinjstev majhnih posestev, katerih člani »so mora-
li tudi še naprej iskati vir zaslužka izven svojega posestva« (Čepič 1995,
250–251). Čeprav nam podatki iz navedenih evidenc agrarnih interesen-
tov v skoraj vseh primerih ne povedo, s čim so se le-ti poklicno ukvarja-
li pred reformo, lahko utemeljeno sklepamo, da je bilo kombiniranje do-
86
Podatke, ki sem jih pridobil o gospodinjstvih agrarnih interesen-
tov iz sedmih krajev, sem, kolikor je bilo le mogoče, za namen zagotavlja-
nja boljše primerljivosti smiselno prilagodil metodologiji popisa 1948. To
je pomenilo, da sem moral izključiti vsa gospodinjstva, katerih glavar ni
imel kmečkega poklica. Kot glavarje sem izključil tudi vse upokojence,
pa tudi vodilne člane – kmetijske delavce – teh je bilo sicer zanemarlji-
vo malo (dva v kraju Dobrova), saj jih je popis 1948 obravnaval posebej.
Slednje sem upošteval samo kot člane gospodinjstva s kmetijskim pokli-
cem. Rezultate predstavljam v preglednici 15.
Kakšne zaključke lahko potegnemo iz primerjave med podat-
ki iz popisa 1948 in mojo analizo gospodinjstev agrarnih interesentov?
Najpomembnejše dejstvo, ki ga moramo najprej upoštevati, je, da je po-
sestna skupina gospodinjstev od 0,01 do 5 ha v LRS leta 1948 predstavlja-
la kar 45 % vseh gospodinjstev, pri katerih je bil glavar po poklicu kmet. V
tej posestni skupini je bilo, kot rečeno, kar 60.189 gospodinjstev. Kot re-
čeno, je bilo vseh agrarnih interesentov (gospodinjstev) po podatkih za
leto 1947 v Sloveniji 22.858 (vključno s 36 zadrugami in z 2.866 kolonisti).
Kot sem že nakazal zgoraj, je zelo težko oceniti, kakšen delež te najšte-
vilčnejše posestne skupine v LRS (0,01–5 ha) so predstavljala gospodinj-
stva agrarnih interesentov, kajti mnoga so imela glavarje izven kmečkega
poklica, kar pomeni, da jih je statistika »umetno« umestila v druge kate-
gorije, zagotovo največ med delavce, obrtnike in kmetijske delavce, ki so
bili zaposleni izven domačega gospodarstva. Zagotovo pa jih je bilo manj
od 1/3 te posestne skupine. Na podlagi analize sedmih krajev, po kate-
ri se v povprečju pri 48,2 % gospodinjstev agrarnih interesentov poklici
gospodarja in članov niso ujemali, lahko ugibamo, da je njihov večji del
vendarle spadal v skupino, ki je štela 20.834 ljudi, tj. tistih, ki so na celot-
nem območju LRS po popisu 1948 sodili v posestno skupino 0,01–5,00 ha
z glavarjem, ki je bil po poklicu kmet, a so imeli člani njegovega gospo-
dinjstva drug poklic. Gospodinjstva agrarnih interesentov so pri kombi-
niranju dela na kmetiji in zaposlitvi izven z veliko verjetnostjo nadpov-
prečno izstopala.
Čepič ima nedvomno prav, ko ocenjuje, da je agrarna reforma pove-
čala skupino gospodinjstev majhnih posestev, katerih člani »so mora-
li tudi še naprej iskati vir zaslužka izven svojega posestva« (Čepič 1995,
250–251). Čeprav nam podatki iz navedenih evidenc agrarnih interesen-
tov v skoraj vseh primerih ne povedo, s čim so se le-ti poklicno ukvarja-
li pred reformo, lahko utemeljeno sklepamo, da je bilo kombiniranje do-
86
