Page 100 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
riščanja ladje se v takem primeru povzpne za nekaj več kot štiri leta in
traja povprečno skoraj enajst let. To pa je skoraj jadransko povprečje, če
upoštevamo, da je celo Lloyd mnoge svoje ladje prodal, preden je taka
doba potekla. Torej tudi po dobi izkoriščanja ladje naši ladjarji niso nič
zaostajali za svojimi hrvaškimi, nemškimi in italijanskimi poslovnimi
partnerji. Če upoštevamo, da je bila zelo velika konkurenca velikih lad-
jarjev, kot so bili Kozuliči, Martinoliči, Tripkoviči, Tarabocchie in dru-
gi, ter ladjarskih družb, kot je bil Lloyd, potem kažejo vse dosedanje na-
vedbe na pozitivno bilanco naših ladjarjev – lastnikov lesenih ladij. S
svojo dejavnostjo so pokazali sposobnost za upravljanje kapitala, ki so
ga vložili v ladje, z udeležbo v ladjarstvu pa so tajali tudi led konserva-
tivnosti pri slovenski buržoaziji. Posebno tisti, ki so se vključili v ra-
zne trgovsko-pomorske družbe in postali njihovi delničarji, so dokaza-
li, da jim ni manjkalo smelosti in poslovnega duha, saj so si zagotovili
precejšnje dobičke. S sodelovanjem v pomorsko-trgovskih in ladjarskih
družbah, pa so pomagali, da je narodno gospodarstvo vsaj nekoliko pro-
diralo s celine proti obali. Toda o vsem tem kasneje. Za sedaj bo dovolj,
če poudarimo, da je šlo večini naših ladjarjev več kot le za poskus, da je
šlo za utrditev za naš narod ne popolnoma nove, vendar zelo napredne
in donosne veje gospodarstva. O tistih, za katere smo ugotovili, da so
samo poskusili, pa je treba poudariti, da na Jadranu niso bili osamlje-
ni. Letopisi pomorske vlade nam povedo, da imamo tudi precej Nemcev,
Italijanov in Hrvatov, ki v ladjarstvu niso uspeli. Teh je celo več kot tis-
tih, ki jim je to delo uspelo. To pa pomeni, da Slovenci v neuspelih po-
skusih niso bili izjema.
100
riščanja ladje se v takem primeru povzpne za nekaj več kot štiri leta in
traja povprečno skoraj enajst let. To pa je skoraj jadransko povprečje, če
upoštevamo, da je celo Lloyd mnoge svoje ladje prodal, preden je taka
doba potekla. Torej tudi po dobi izkoriščanja ladje naši ladjarji niso nič
zaostajali za svojimi hrvaškimi, nemškimi in italijanskimi poslovnimi
partnerji. Če upoštevamo, da je bila zelo velika konkurenca velikih lad-
jarjev, kot so bili Kozuliči, Martinoliči, Tripkoviči, Tarabocchie in dru-
gi, ter ladjarskih družb, kot je bil Lloyd, potem kažejo vse dosedanje na-
vedbe na pozitivno bilanco naših ladjarjev – lastnikov lesenih ladij. S
svojo dejavnostjo so pokazali sposobnost za upravljanje kapitala, ki so
ga vložili v ladje, z udeležbo v ladjarstvu pa so tajali tudi led konserva-
tivnosti pri slovenski buržoaziji. Posebno tisti, ki so se vključili v ra-
zne trgovsko-pomorske družbe in postali njihovi delničarji, so dokaza-
li, da jim ni manjkalo smelosti in poslovnega duha, saj so si zagotovili
precejšnje dobičke. S sodelovanjem v pomorsko-trgovskih in ladjarskih
družbah, pa so pomagali, da je narodno gospodarstvo vsaj nekoliko pro-
diralo s celine proti obali. Toda o vsem tem kasneje. Za sedaj bo dovolj,
če poudarimo, da je šlo večini naših ladjarjev več kot le za poskus, da je
šlo za utrditev za naš narod ne popolnoma nove, vendar zelo napredne
in donosne veje gospodarstva. O tistih, za katere smo ugotovili, da so
samo poskusili, pa je treba poudariti, da na Jadranu niso bili osamlje-
ni. Letopisi pomorske vlade nam povedo, da imamo tudi precej Nemcev,
Italijanov in Hrvatov, ki v ladjarstvu niso uspeli. Teh je celo več kot tis-
tih, ki jim je to delo uspelo. To pa pomeni, da Slovenci v neuspelih po-
skusih niso bili izjema.
100
