Page 99 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
Sto let slovenskega ladjarstva (1841–1941)
Preostane nam še, do odgovorimo na vprašanje, koliko časa so naši
ladjarji izkoriščali svoje ladje. Na seznamu sta samo dve ladji, za kate-
ri doba uporabe ni znana. Za obe sicer moremo domnevati, da sta ju la-
stnika izkoriščala nad šest let, vendar to je le domneva, ki za natančnost
prikaza ne pride v poštev. Ostane torej triinsedemdeset ladij, za kate-
re imamo tudi podatek o dobi izkoriščanja. Zato bomo analizo naslo-
nili samo na te. Sedemintrideset ladij so lastniki izkoriščali do pet let.
Ta visoka številka označuje v glavnem vse tiste, ki so se z ladjarstvom
samo poskusili uveljaviti v pomorstvu. To so – če jih navedemo krono-
loško – predvsem Nikolaj Furlan, Pavel Kugy, Adolf Klemenčič, Bernard
Eržen, Rudolf Valušnik, Andrej Kocman, Franc Malič, Ivan Jožef Kante,
Josipina Kocman, Lovrenc Kaclerk, Edvard Vram, Franc Velušič, Danijel
Polak, Anton Keršanac in še nekateri drugi. Iz te skupine bi morda lah-
ko izvzeli Bernarda Eržena, ki je kot kapitan dolge plovbe ostal na mor-
ju in se uveljavil kot poveljnik ladje in kot Lloydov in Kozuličev uslužbe-
nec. Prav tako bi lahko izvzeli Rudolfa Valušnika, ki je skupaj z drugimi
Valušniki še vedno deloval v ladjarstvu, in Franca Velušiča, ki je po pre-
selitvi na Reko oziroma v Lovran ostal tesno povezan s pomorstvom,
čeprav ne neposredno z ladjarstvom. Kot poveljnik ladij pri različnih lad-
jarjih in ladjarskih družbah se je uveljavil tudi Anton Keršanac.
Karlo Godnič, Nikolaj Valušnik in Jožef Kante, ki so svoje ladje izko-
riščali manj kot pet let, so dovolj zgodaj spoznali važnost in pomen trgo-
vsko-pomorskih in ladjarskih družb in so vanje vložili svoj kapital. Zato
njihovega posega v ladjarstvo, ki smo ga pravkar obravnavali, ne moremo
imeti samo za poskus. Še manj je bilo le poskus delovanje Karla Jeleršiča,
ki je kar osem svojih ladij izkoriščal manj kot pet let.
Enaindvajset ladij je za naše lastnike plulo od 5 do 10 let. Nadaljnjih
sedem so izkoriščali od 10 do 15 let in osem ladij je plulo od 15 do 21 let.
Lastnikov teh ladij ni mogoče uvrščati med tiste, ki so z ladjarstvom
samo poskusili srečo. Povečini so se lastniki teh ladij ali imetniki nji-
hovih deležev, ko so neposredno udeležbo v ladjarstvu opustili, loti-
li kakega drugega trgovskega in pomorskega posla, ali pa so vložili svoj
kapital v neko ladjarsko družbo in tako postali njeni delničarji. Po po-
datkih so naši ladjarji uporabljali ladje povprečno od šest do sedem let.
Tako dolga doba ni le skromna preizkušnja v ladjarstvu. Stvar pa se bi-
stveno spremeni, če iz seznama izvzamemo vse tiste ladjarje, za kate-
re smo ugotovili, da so se resnično le poskusili v ladjarstvu. Doba izko-
99
Preostane nam še, do odgovorimo na vprašanje, koliko časa so naši
ladjarji izkoriščali svoje ladje. Na seznamu sta samo dve ladji, za kate-
ri doba uporabe ni znana. Za obe sicer moremo domnevati, da sta ju la-
stnika izkoriščala nad šest let, vendar to je le domneva, ki za natančnost
prikaza ne pride v poštev. Ostane torej triinsedemdeset ladij, za kate-
re imamo tudi podatek o dobi izkoriščanja. Zato bomo analizo naslo-
nili samo na te. Sedemintrideset ladij so lastniki izkoriščali do pet let.
Ta visoka številka označuje v glavnem vse tiste, ki so se z ladjarstvom
samo poskusili uveljaviti v pomorstvu. To so – če jih navedemo krono-
loško – predvsem Nikolaj Furlan, Pavel Kugy, Adolf Klemenčič, Bernard
Eržen, Rudolf Valušnik, Andrej Kocman, Franc Malič, Ivan Jožef Kante,
Josipina Kocman, Lovrenc Kaclerk, Edvard Vram, Franc Velušič, Danijel
Polak, Anton Keršanac in še nekateri drugi. Iz te skupine bi morda lah-
ko izvzeli Bernarda Eržena, ki je kot kapitan dolge plovbe ostal na mor-
ju in se uveljavil kot poveljnik ladje in kot Lloydov in Kozuličev uslužbe-
nec. Prav tako bi lahko izvzeli Rudolfa Valušnika, ki je skupaj z drugimi
Valušniki še vedno deloval v ladjarstvu, in Franca Velušiča, ki je po pre-
selitvi na Reko oziroma v Lovran ostal tesno povezan s pomorstvom,
čeprav ne neposredno z ladjarstvom. Kot poveljnik ladij pri različnih lad-
jarjih in ladjarskih družbah se je uveljavil tudi Anton Keršanac.
Karlo Godnič, Nikolaj Valušnik in Jožef Kante, ki so svoje ladje izko-
riščali manj kot pet let, so dovolj zgodaj spoznali važnost in pomen trgo-
vsko-pomorskih in ladjarskih družb in so vanje vložili svoj kapital. Zato
njihovega posega v ladjarstvo, ki smo ga pravkar obravnavali, ne moremo
imeti samo za poskus. Še manj je bilo le poskus delovanje Karla Jeleršiča,
ki je kar osem svojih ladij izkoriščal manj kot pet let.
Enaindvajset ladij je za naše lastnike plulo od 5 do 10 let. Nadaljnjih
sedem so izkoriščali od 10 do 15 let in osem ladij je plulo od 15 do 21 let.
Lastnikov teh ladij ni mogoče uvrščati med tiste, ki so z ladjarstvom
samo poskusili srečo. Povečini so se lastniki teh ladij ali imetniki nji-
hovih deležev, ko so neposredno udeležbo v ladjarstvu opustili, loti-
li kakega drugega trgovskega in pomorskega posla, ali pa so vložili svoj
kapital v neko ladjarsko družbo in tako postali njeni delničarji. Po po-
datkih so naši ladjarji uporabljali ladje povprečno od šest do sedem let.
Tako dolga doba ni le skromna preizkušnja v ladjarstvu. Stvar pa se bi-
stveno spremeni, če iz seznama izvzamemo vse tiste ladjarje, za kate-
re smo ugotovili, da so se resnično le poskusili v ladjarstvu. Doba izko-
99
