Page 98 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 98
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
V isto skupino z Jelovškom in Mašero štejemo Andreja Kocmana, ki je
leta 1877 kupil 6 in pol karata na ladji »Accorto«, a jo je že čez leto dni pro-
dal, in Leopolda Dolenca, ki je pred nakupom deležev na »Sireni« imel 6
karatov na brigu »Flegon« (1870–1875). Tudi Angelika Malalan je imela
štiri in pol karata na barku »Carolina Premuda« (1879–1882) in prav toli-
ko na brigantini »Giordano« (1880–1881).
Najpomembnejši med pripadniki te skupine je bil Karlo Jeleršič.
Doslej smo ga srečali kot lastnika dveh brigškunerjev, od katerih je imel
večji 203, manjši pa 94 ton nosilnosti. Poleg tega smo ga srečali kot naj-
močnejšega družabnika na navi »Erminia J.«. Toda to je le malo v pri-
mererjavi z deleži, ki jih je imel na drugih ladjah svojega časa. Predvsem
je bil solastnik 9 barkov. Kronološko so si sledili takole: »Gazzella« 6
karatov (1870–1874), »Mercurio« 6 karatov (1870–1874), »Lidia« 7 in
pol karata (1870–1871), »Proserpina« 2 karata ( 1871–1880), »Luigi S.«
2 karata (1872–1876), »Alberto« 12 karatov (1872–1874), »Reno« 4 ka-
rate (1872–1876), »Esempio« 6 karatov (1877–1890) in »Slobodan M.« 4
karate ( 1880–1881 ). Sledita dva škunerja, in sieer: »Civetta« s 7 kara-
ti (1870–1872) in »Sabin« s 6 karati (1881–1889). Med brigi je bil delno
njegov »Ciro«. Na tej ladji je imel pet karatov (1876–1888). Prav tako je
bila delno njegova »Slobodna«, na kateri je imel 8 karatov (1884–1887).
Vendar je Jeleršič nastopal kot ladjar že pred letom 1870. Skupaj s svo-
jim trgovskim družabnikom Ternijem (»Tvrdka Jeleršič in Terni«) je leta
1865 kupil 12 karatov na brigu »Federico« (253 ton) in 6 karatov na bar-
ku »Gazzella« (448 ton). Prav tako je s Ternijem kupoval deleže na dru-
gih ladjah, med katerimi je bila vsaj od leta 1869 delno njegova briganti-
na »Palinuro«. To pomeni, da je nastopil kot uspešen samostojen ladjar,
šele ko je videl, da so se mu v družbi s Ternijem kupljeni ladijski deleži
bogato obrestovali. Preden je dal duška svoji finančni velikopoteznosti,
se je hotel prepričati, da bo udeležba finančno uspešna. Zato je njegova
dejavnost od leta 1870 do 1882 rastla skoraj neprenehoma. Po tem letu je
zastajala nekako do leta 1887, nakar je začela naglo upadati. Kje so vzro-
ki za upadanje, ni natančno znano, nekateri še nepopolnemu preverje-
ni podatki pa kažejo, da je treba upadanje njegove dejavnosti pripisati
prezgodnji smrti edinega sina, ki je umrl v mladeniških letih. Sin Jernej
Jeleršič je namreč podlegel bolezni prav leta 1887. Leta 1890 je umrl tudi
Karlo Jeleršič. Kaj se je zgodilo z njegovo dediščino, nisem mogel dogna-
ti. Toliko o ladjarjih.
98
V isto skupino z Jelovškom in Mašero štejemo Andreja Kocmana, ki je
leta 1877 kupil 6 in pol karata na ladji »Accorto«, a jo je že čez leto dni pro-
dal, in Leopolda Dolenca, ki je pred nakupom deležev na »Sireni« imel 6
karatov na brigu »Flegon« (1870–1875). Tudi Angelika Malalan je imela
štiri in pol karata na barku »Carolina Premuda« (1879–1882) in prav toli-
ko na brigantini »Giordano« (1880–1881).
Najpomembnejši med pripadniki te skupine je bil Karlo Jeleršič.
Doslej smo ga srečali kot lastnika dveh brigškunerjev, od katerih je imel
večji 203, manjši pa 94 ton nosilnosti. Poleg tega smo ga srečali kot naj-
močnejšega družabnika na navi »Erminia J.«. Toda to je le malo v pri-
mererjavi z deleži, ki jih je imel na drugih ladjah svojega časa. Predvsem
je bil solastnik 9 barkov. Kronološko so si sledili takole: »Gazzella« 6
karatov (1870–1874), »Mercurio« 6 karatov (1870–1874), »Lidia« 7 in
pol karata (1870–1871), »Proserpina« 2 karata ( 1871–1880), »Luigi S.«
2 karata (1872–1876), »Alberto« 12 karatov (1872–1874), »Reno« 4 ka-
rate (1872–1876), »Esempio« 6 karatov (1877–1890) in »Slobodan M.« 4
karate ( 1880–1881 ). Sledita dva škunerja, in sieer: »Civetta« s 7 kara-
ti (1870–1872) in »Sabin« s 6 karati (1881–1889). Med brigi je bil delno
njegov »Ciro«. Na tej ladji je imel pet karatov (1876–1888). Prav tako je
bila delno njegova »Slobodna«, na kateri je imel 8 karatov (1884–1887).
Vendar je Jeleršič nastopal kot ladjar že pred letom 1870. Skupaj s svo-
jim trgovskim družabnikom Ternijem (»Tvrdka Jeleršič in Terni«) je leta
1865 kupil 12 karatov na brigu »Federico« (253 ton) in 6 karatov na bar-
ku »Gazzella« (448 ton). Prav tako je s Ternijem kupoval deleže na dru-
gih ladjah, med katerimi je bila vsaj od leta 1869 delno njegova briganti-
na »Palinuro«. To pomeni, da je nastopil kot uspešen samostojen ladjar,
šele ko je videl, da so se mu v družbi s Ternijem kupljeni ladijski deleži
bogato obrestovali. Preden je dal duška svoji finančni velikopoteznosti,
se je hotel prepričati, da bo udeležba finančno uspešna. Zato je njegova
dejavnost od leta 1870 do 1882 rastla skoraj neprenehoma. Po tem letu je
zastajala nekako do leta 1887, nakar je začela naglo upadati. Kje so vzro-
ki za upadanje, ni natančno znano, nekateri še nepopolnemu preverje-
ni podatki pa kažejo, da je treba upadanje njegove dejavnosti pripisati
prezgodnji smrti edinega sina, ki je umrl v mladeniških letih. Sin Jernej
Jeleršič je namreč podlegel bolezni prav leta 1887. Leta 1890 je umrl tudi
Karlo Jeleršič. Kaj se je zgodilo z njegovo dediščino, nisem mogel dogna-
ti. Toliko o ladjarjih.
98
