Page 205 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 205
Pomorščaki s celjskega območja (1829–1975)
V slovenskem zaledju imamo mesta, o katerih upravičeno trdimo, da so
bila nekdaj mesta pomorščakov. V tem pogledu je najmočnejša Ljubljana,
ki je dala toliko pomorskega kadra, kakor Maribor, Celovec in Beljak sku-
paj. O Celju kot mestu pomorščakov še ni bilo govora. Nikoli pa si ne bi
mislili, da je mesto, ki je imelo manj kot 20.000 prebivalcev, lahko dalo
toliko in tako pomembnega kadra, kakor ga je v resnici dalo. O tem ka-
dru smo doslej zelo malo vedeli. Ko bi viri v Vojnem arhivu na Dunaju ne
bili tako zanesljivi, kakor so, bi nad celotno problematiko celjskega po-
morskega kadra sploh popolnoma zdvomili. Ker pa so ti viri tudi pomanj-
kljivi, ker jih je bilo precej izgubljenih ali založenih med spise, ki nimajo s
personalnimi akti nobene zveze, je gotovo, da jih je bilo precej več, kakor
smo jih mogli ugotoviti. V Celju torej lahko naštejemo lepo število mož,
ki so nosili modro mornarsko uniformo in so mesto po svoje proslavili.
Da bi bil razvoj celjskega pomorskega kadra bolj razumljiv, ga bomo
za čas Avstrije postavili v pet običajnih administrativnih obdobij, v čas
stare Jugoslavije, v čas NOB in v povojno obdobje.
Prvo personalno administrativno obdobje gre od leta 1812 do leta
1848. Imenujemo ga tudi Beneško obdobje, ker je bilo v mornarici veliko
število Benečanov, ker je bil sedež flote in mornarice v Benetkah in ker so
bili personalni listi vodeni v italijanščini. V tem obdobju srečamo še pre-
cej ostankov galjotstva, kar se bo pokazalo tudi v primeru Celja.
Drugo administrativno obdobje je uvedel danski admiral v avstrijski
službi Hans Birch von Dahlerup, ko je leta 1849 kot komandant avstrijske
vojne mornarice uvedel blokado upornih Benetk. Njegova personalna ad-
ministracija je bila nemška z nekaterimi vplivi danske mornariške admi-
nistracije. Trajala je do leta 1868.
Tretjo personalno administracijo je uvedel mariborski admiral
Wilhelm Tegetthoff leta 1869. Zasnoval jo je na popolnoma avstrijsko-
-nemški način. Ostala je v veljali še 11 let po njegovi smrti, tj. do leta 1882.
Četrto personalno administracijo je uvedel celovški admiral
Maksimilijan Daublebsky, ki je del svojega otroštva preživel v Celju. Po
moji sodbi je bila od vseh dotedanjih najbolj naklonjena Slovencem. Trajala
je do leta 1902, tj. še pet let po admiralovi smrti. Peto in zadnjo avstrij-
sko personalno administracijo je uvedel admiral Herman von Spaun leta
1903. Trajala je do leta 1918, tj. do konca prve svetovne vojne. Znameniti
205
V slovenskem zaledju imamo mesta, o katerih upravičeno trdimo, da so
bila nekdaj mesta pomorščakov. V tem pogledu je najmočnejša Ljubljana,
ki je dala toliko pomorskega kadra, kakor Maribor, Celovec in Beljak sku-
paj. O Celju kot mestu pomorščakov še ni bilo govora. Nikoli pa si ne bi
mislili, da je mesto, ki je imelo manj kot 20.000 prebivalcev, lahko dalo
toliko in tako pomembnega kadra, kakor ga je v resnici dalo. O tem ka-
dru smo doslej zelo malo vedeli. Ko bi viri v Vojnem arhivu na Dunaju ne
bili tako zanesljivi, kakor so, bi nad celotno problematiko celjskega po-
morskega kadra sploh popolnoma zdvomili. Ker pa so ti viri tudi pomanj-
kljivi, ker jih je bilo precej izgubljenih ali založenih med spise, ki nimajo s
personalnimi akti nobene zveze, je gotovo, da jih je bilo precej več, kakor
smo jih mogli ugotoviti. V Celju torej lahko naštejemo lepo število mož,
ki so nosili modro mornarsko uniformo in so mesto po svoje proslavili.
Da bi bil razvoj celjskega pomorskega kadra bolj razumljiv, ga bomo
za čas Avstrije postavili v pet običajnih administrativnih obdobij, v čas
stare Jugoslavije, v čas NOB in v povojno obdobje.
Prvo personalno administrativno obdobje gre od leta 1812 do leta
1848. Imenujemo ga tudi Beneško obdobje, ker je bilo v mornarici veliko
število Benečanov, ker je bil sedež flote in mornarice v Benetkah in ker so
bili personalni listi vodeni v italijanščini. V tem obdobju srečamo še pre-
cej ostankov galjotstva, kar se bo pokazalo tudi v primeru Celja.
Drugo administrativno obdobje je uvedel danski admiral v avstrijski
službi Hans Birch von Dahlerup, ko je leta 1849 kot komandant avstrijske
vojne mornarice uvedel blokado upornih Benetk. Njegova personalna ad-
ministracija je bila nemška z nekaterimi vplivi danske mornariške admi-
nistracije. Trajala je do leta 1868.
Tretjo personalno administracijo je uvedel mariborski admiral
Wilhelm Tegetthoff leta 1869. Zasnoval jo je na popolnoma avstrijsko-
-nemški način. Ostala je v veljali še 11 let po njegovi smrti, tj. do leta 1882.
Četrto personalno administracijo je uvedel celovški admiral
Maksimilijan Daublebsky, ki je del svojega otroštva preživel v Celju. Po
moji sodbi je bila od vseh dotedanjih najbolj naklonjena Slovencem. Trajala
je do leta 1902, tj. še pet let po admiralovi smrti. Peto in zadnjo avstrij-
sko personalno administracijo je uvedel admiral Herman von Spaun leta
1903. Trajala je do leta 1918, tj. do konca prve svetovne vojne. Znameniti
205
