Page 209 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 209
Pomorščaki s celjskega območja (1829–1975)
leta 1868 upokojen.8 Med vodilni kader uvrščamo po sili razmer tudi ad-
ministrativce. Tak je bil leta 1835 rojeni Edvard Rauscher. V mornarico se
je prijavil leta 1851. Po kvalifikacijski listi je videti, da ni napredoval, kajti
leta 1860, ko ga vir poslednjič omenja, je bil še vedno administrativni pri-
pravnik.9 Leta 1850 se je v vojni mornarici pojavil Karl Schweiger v staros-
ti 30 let. Pred vstopom v vojno mornarico je bil strojnik pri Avstrijskem
Lloydu v Trstu. Mornarica ga je zaposlila kot nižjega strojnega mojstra 2.
reda v arzenalu v Benetkah. Bil je med tistimi delavci, ki so selili beneški
arzenal v Pulj. Leta 1873 je napredoval v strojnega mojstra 1. reda, kar že
ustreza rangu nižjega oficirja. Kot tak je bil leta 1880 upokojen, nakar se
je preselil v Stari trg pri Slovenj Gradcu, kjer je leta 1892 umrl.10 Ker smo
že pri arzenalu, moramo imenovati še dva delavca, ki ju viri uvrščajo med
uradniški personal. Prvi je bil Karl Wherhan, ki se je leta 1862 prijavil za
mornarja. Ker pa je bil dober ključavničar, so ga leta 1866 premestili v
arzenal.11 Viri ga omenjajo do leta 1867, verjetno pa je služil precej daleč v
sedemdeseta leta. Drugi je bil Ferdinand Klaar, ki je prišel v mornarico iz
civilne službe. Leta 1866 se omenja med arzenalskimi tesarji kot kvalifi-
cirani delavec 3. reda.12 Vir ne omenja, do kdaj je ostal v arzenalski stroki.
Vštevši oba delavca imamo torej 12 ljudi, ki jih personalni viri prištevajo
med oficirje in uradnike. Za tisto dobo to ni malo.
Pregledani podoficirski viri, ki so prav tako nepopolni, kakor oni iz
prvega obdobja, nam dajo seznam trinajstih celjskih podoficirjev raznih
strok. Za tisti čas so še vedno najvažnejši podoficirji mornariške pehote.
Med njimi je največ dosegel Miroslav Vančura, rojen v Celju leta 1841. V
mornarico se je prijavil leta 1862. Najprej je služil v mornariški kopni pe-
hoti, kjer je postal desetnik. Leta 1867 je bil premeščen v izkrcevalno peho-
to kot vodnik (Schiffsfeldwebel).13 Leta 1849 sta se rekrutacijskemu oficir-
ju v Trstu prijavila Celjana Blaž Majcen (sicer rojen v Teharju)14 in Lovrenc
8 ÖStA, KA, »Grundbuch der Marine Pensionierten fasc. 37/1203 in Qualifications-
liste 198/4835.«
9 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 187/4580.«
10 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 214/5200.«
11 ÖStA, KA, »Seearsenalsgrundbuchblätter 2/141.«
12 ÖStA, KA, »Seearsenalsgrundbuchblätter 1/3.«
13 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter Matrosenkorp 1814–1869 64 m 124.«
14 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter Matrosenkorp Fl/C 1848–1861/73 Flot-
tille 28.«
209
leta 1868 upokojen.8 Med vodilni kader uvrščamo po sili razmer tudi ad-
ministrativce. Tak je bil leta 1835 rojeni Edvard Rauscher. V mornarico se
je prijavil leta 1851. Po kvalifikacijski listi je videti, da ni napredoval, kajti
leta 1860, ko ga vir poslednjič omenja, je bil še vedno administrativni pri-
pravnik.9 Leta 1850 se je v vojni mornarici pojavil Karl Schweiger v staros-
ti 30 let. Pred vstopom v vojno mornarico je bil strojnik pri Avstrijskem
Lloydu v Trstu. Mornarica ga je zaposlila kot nižjega strojnega mojstra 2.
reda v arzenalu v Benetkah. Bil je med tistimi delavci, ki so selili beneški
arzenal v Pulj. Leta 1873 je napredoval v strojnega mojstra 1. reda, kar že
ustreza rangu nižjega oficirja. Kot tak je bil leta 1880 upokojen, nakar se
je preselil v Stari trg pri Slovenj Gradcu, kjer je leta 1892 umrl.10 Ker smo
že pri arzenalu, moramo imenovati še dva delavca, ki ju viri uvrščajo med
uradniški personal. Prvi je bil Karl Wherhan, ki se je leta 1862 prijavil za
mornarja. Ker pa je bil dober ključavničar, so ga leta 1866 premestili v
arzenal.11 Viri ga omenjajo do leta 1867, verjetno pa je služil precej daleč v
sedemdeseta leta. Drugi je bil Ferdinand Klaar, ki je prišel v mornarico iz
civilne službe. Leta 1866 se omenja med arzenalskimi tesarji kot kvalifi-
cirani delavec 3. reda.12 Vir ne omenja, do kdaj je ostal v arzenalski stroki.
Vštevši oba delavca imamo torej 12 ljudi, ki jih personalni viri prištevajo
med oficirje in uradnike. Za tisto dobo to ni malo.
Pregledani podoficirski viri, ki so prav tako nepopolni, kakor oni iz
prvega obdobja, nam dajo seznam trinajstih celjskih podoficirjev raznih
strok. Za tisti čas so še vedno najvažnejši podoficirji mornariške pehote.
Med njimi je največ dosegel Miroslav Vančura, rojen v Celju leta 1841. V
mornarico se je prijavil leta 1862. Najprej je služil v mornariški kopni pe-
hoti, kjer je postal desetnik. Leta 1867 je bil premeščen v izkrcevalno peho-
to kot vodnik (Schiffsfeldwebel).13 Leta 1849 sta se rekrutacijskemu oficir-
ju v Trstu prijavila Celjana Blaž Majcen (sicer rojen v Teharju)14 in Lovrenc
8 ÖStA, KA, »Grundbuch der Marine Pensionierten fasc. 37/1203 in Qualifications-
liste 198/4835.«
9 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 187/4580.«
10 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 214/5200.«
11 ÖStA, KA, »Seearsenalsgrundbuchblätter 2/141.«
12 ÖStA, KA, »Seearsenalsgrundbuchblätter 1/3.«
13 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter Matrosenkorp 1814–1869 64 m 124.«
14 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter Matrosenkorp Fl/C 1848–1861/73 Flot-
tille 28.«
209
