Page 320 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 320
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Leopoldov orden. To mu je dalo dovolj veljave, da je leta 1868 lahko opra-
vil izpit za kapetana korvete in se vrnil v službo avstrijske mornarice tudi
brez »poročne kavcije«, kar pa birokratov ni motilo pri izvrševanju svo-
jih dolžnosti.
Po vrnitvi je poldrugo leto služil v Dalmaciji, in sicer kot adjutant
eskadre. Vkrcan je bil najprej na oklepni fregati »Erzherzog Ferdinand
Maks« nato pa na fregati »Habsburg«. Leta 1870 je napredoval v kape-
tana fregate. Kot tak je bil predstojnik prvega oddelka pomorske sekcije
pri vojnem ministrstvu na Dunaju, kjer je ostal do konca leta 1873. Nato
je bil poslan v Trst, kjer je bil nekaj mesecev tehnični referent pri okraj-
ni pomorski komandi. Tako pri prvi kot pri drugi zaposlitvi se je zanimal
za tehnično vzdrževanje mornarice in za njeno prehrano. Na Dunaju in v
Trstu je zastopal teze mlajšega komandnega kadra v mornarici, da je tre-
ba mornarico obnoviti, da se Avstrija ne sme uspavati ob zmagi pri Visu
in da je treba začeti z gradnjo novih oklepnih ladij. V vsem tem je bil zvest
zastopnik Tegettoffa, von Stemecka, Wiplingerja, Du Barryja in drugih
kapetanov bojne ladje in admiralov. Akcija sama ni uspela, vendar so bila
s tem pripravljena tla za nastop von Sternecka, ki je kot komandant mor-
narice od leta 1883 do 1897 uspel prepričati uradni Dunaj, da se pripravi
na obrambo Jadrana.
Schaffer se je leta 1874 vrnil v Pulj, kjer ga je čakalo povelje da prev-
zame komando korvete »Helgoland«, ki je bila namenjena s kadeti na vo-
žnjo na Daljni vzhod.
Na tej vožnji se je tako za svoje oficirje kakor za kadete, katerim je
bila namenjena, izkazal za odličnega pedagoga. Tu se je pokazala njegova
zmožnost, da je pravilno, brez velike strogosti, ampak s taktom znal uva-
jati kadete v njihove bodoče dolžnosti in v izpolnjevanje vseh obvezno-
sti, kar naj ne bi izhajalo samo iz mehaničnega izpolnjevanja obveznosti,
temveč iz ljubezni in zanimanja do službe. Iz tega časa izhaja ocena, ki jo
je njegov nadrejeni zapisal v eni od kvalifikacijskih listin:
»[Schaffer] je spoštljiv do predstojnikov, ugleden pri podrejenih in
pri moštvu, reden, discipliniran, zna ohraniti red in disciplino med
moštvom. [Kot poveljnik] zna pravilno voditi tako jadrnike kot par-
nike z vso uvidevnostjo in ročnostjo. Zna dobro izkoristiti vse dane
možnosti.«
Ocena je silno laskava in ni čudno, če jo bo von Sterneck izkoristil.
320
Leopoldov orden. To mu je dalo dovolj veljave, da je leta 1868 lahko opra-
vil izpit za kapetana korvete in se vrnil v službo avstrijske mornarice tudi
brez »poročne kavcije«, kar pa birokratov ni motilo pri izvrševanju svo-
jih dolžnosti.
Po vrnitvi je poldrugo leto služil v Dalmaciji, in sicer kot adjutant
eskadre. Vkrcan je bil najprej na oklepni fregati »Erzherzog Ferdinand
Maks« nato pa na fregati »Habsburg«. Leta 1870 je napredoval v kape-
tana fregate. Kot tak je bil predstojnik prvega oddelka pomorske sekcije
pri vojnem ministrstvu na Dunaju, kjer je ostal do konca leta 1873. Nato
je bil poslan v Trst, kjer je bil nekaj mesecev tehnični referent pri okraj-
ni pomorski komandi. Tako pri prvi kot pri drugi zaposlitvi se je zanimal
za tehnično vzdrževanje mornarice in za njeno prehrano. Na Dunaju in v
Trstu je zastopal teze mlajšega komandnega kadra v mornarici, da je tre-
ba mornarico obnoviti, da se Avstrija ne sme uspavati ob zmagi pri Visu
in da je treba začeti z gradnjo novih oklepnih ladij. V vsem tem je bil zvest
zastopnik Tegettoffa, von Stemecka, Wiplingerja, Du Barryja in drugih
kapetanov bojne ladje in admiralov. Akcija sama ni uspela, vendar so bila
s tem pripravljena tla za nastop von Sternecka, ki je kot komandant mor-
narice od leta 1883 do 1897 uspel prepričati uradni Dunaj, da se pripravi
na obrambo Jadrana.
Schaffer se je leta 1874 vrnil v Pulj, kjer ga je čakalo povelje da prev-
zame komando korvete »Helgoland«, ki je bila namenjena s kadeti na vo-
žnjo na Daljni vzhod.
Na tej vožnji se je tako za svoje oficirje kakor za kadete, katerim je
bila namenjena, izkazal za odličnega pedagoga. Tu se je pokazala njegova
zmožnost, da je pravilno, brez velike strogosti, ampak s taktom znal uva-
jati kadete v njihove bodoče dolžnosti in v izpolnjevanje vseh obvezno-
sti, kar naj ne bi izhajalo samo iz mehaničnega izpolnjevanja obveznosti,
temveč iz ljubezni in zanimanja do službe. Iz tega časa izhaja ocena, ki jo
je njegov nadrejeni zapisal v eni od kvalifikacijskih listin:
»[Schaffer] je spoštljiv do predstojnikov, ugleden pri podrejenih in
pri moštvu, reden, discipliniran, zna ohraniti red in disciplino med
moštvom. [Kot poveljnik] zna pravilno voditi tako jadrnike kot par-
nike z vso uvidevnostjo in ročnostjo. Zna dobro izkoristiti vse dane
možnosti.«
Ocena je silno laskava in ni čudno, če jo bo von Sterneck izkoristil.
320
