Page 317 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 317
Kontraadmiral Karel Schaffer iz Sežane
(roj. 1831)
Na pokopališču v Sežani stoji lep obelisk, na katerem je zapisano, da je
tam pokopan kontraadmiral Karel Schaffer, ki je umrl leta 1904. Nemški
priimek nas je dolgo zavajal. Končno smo bili v sami Sežani opozorjeni na
to, da je govoril odlično slovenščino. Zaradi tega smo nekoliko pregledali
župnijski arhiv sežanske župnije. V knjigi rojstev je zapisano, da se je 16.
oktobra 1831 v Sežani rodil Karel Maksimiljan Schaffer kot sin zdravnika
Lovrenca Schafferja in Marije Alojzije, rojene Lukan. Po pripovedovanju
starih Sežancev je bil Lovrenc Schaffer domačin, medtem ko je mati priš-
la nekje od Črnega vrha. Karel je bil njun edini sin.
Osnovno šolo je dovršil v Sežani. Nato ga srečamo na gimnazi-
ji v Ljubljani. Leta 1847 je bil med gojenci trgovske pomorske akademi-
je v Trstu. Leto dni kasneje se je prijavil v prvi tečaj tedaj formirane voj-
nopomorske akademije v Trstu. Diplomiral je 10. aprila 1848 kot prvi
po rangu. Tedaj je bila napisana tudi njegova prva kvalifikacijska lista,
ki je ohranjena v vojnem arhivu na Dunaju. Kvalifikacijske liste navaja-
jo vse znanje pomorskih oficirjev. Bil je odlično ocenjen in izgleda, da je
bil eden najobetavnejših avstrijskih vojnopomorskih kadetov. V rubriki
o jezikovnem znanju je Schaffer tedaj navajal nemščino, slovenščino, hr-
vaščino, italijanščino in angleščino. Toda medtem ko je vse druge jezi-
ke navedel brez posebnih oznak, je označil slovenščino kot materin jezik
(Muttersprache). To oznako je rabil še vrsto let. Zgovoren dokaz o njego-
vi nacionalni pripadnosti.
Po diplomi je bil poslan pred Benetke, kjer je avstrijska mornarica
blokirala uporno mesto. Bil je kadet na goleti »Elisabeth«. Da se je tam iz-
kazal tako kot borec kakor tudi bodoči oficir, dokazuje dejstvo, da je bil
tedaj odlikovan s spominsko medaljo.
Ni čudno torej, če je bil kaj kmalu povišan v zastavnika bojne lad-
je. Bilo je leta 1852. Ocena, ki jo je dobil ob tej priliki, je zelo laskava, saj
je navajala, da je »perspektiven oficir«, kar v avstrijski vojni mornarici ni
bilo zelo pogosto. Takoj po povišanju je bil imenovan za poveljnika vojne
peniše »Sybilla«, nato pa peniše »Hekate«, ki je bila istega tipa in velikos-
ti. Po dveh letih plovbe je poveljeval penisi »Kalliope«, goleti »Elisabeth«
in brigu »Pylades«, na katerem je ostal celo leto. Leta 1857 je napredoval v
poročnika fregate. Kot tak je eno leto plul na parniku »Elisabeth«, kjer je
vršil dolžnost adjutanta eskadre. Leto dni kasneje ga srečamo v koman-
317
(roj. 1831)
Na pokopališču v Sežani stoji lep obelisk, na katerem je zapisano, da je
tam pokopan kontraadmiral Karel Schaffer, ki je umrl leta 1904. Nemški
priimek nas je dolgo zavajal. Končno smo bili v sami Sežani opozorjeni na
to, da je govoril odlično slovenščino. Zaradi tega smo nekoliko pregledali
župnijski arhiv sežanske župnije. V knjigi rojstev je zapisano, da se je 16.
oktobra 1831 v Sežani rodil Karel Maksimiljan Schaffer kot sin zdravnika
Lovrenca Schafferja in Marije Alojzije, rojene Lukan. Po pripovedovanju
starih Sežancev je bil Lovrenc Schaffer domačin, medtem ko je mati priš-
la nekje od Črnega vrha. Karel je bil njun edini sin.
Osnovno šolo je dovršil v Sežani. Nato ga srečamo na gimnazi-
ji v Ljubljani. Leta 1847 je bil med gojenci trgovske pomorske akademi-
je v Trstu. Leto dni kasneje se je prijavil v prvi tečaj tedaj formirane voj-
nopomorske akademije v Trstu. Diplomiral je 10. aprila 1848 kot prvi
po rangu. Tedaj je bila napisana tudi njegova prva kvalifikacijska lista,
ki je ohranjena v vojnem arhivu na Dunaju. Kvalifikacijske liste navaja-
jo vse znanje pomorskih oficirjev. Bil je odlično ocenjen in izgleda, da je
bil eden najobetavnejših avstrijskih vojnopomorskih kadetov. V rubriki
o jezikovnem znanju je Schaffer tedaj navajal nemščino, slovenščino, hr-
vaščino, italijanščino in angleščino. Toda medtem ko je vse druge jezi-
ke navedel brez posebnih oznak, je označil slovenščino kot materin jezik
(Muttersprache). To oznako je rabil še vrsto let. Zgovoren dokaz o njego-
vi nacionalni pripadnosti.
Po diplomi je bil poslan pred Benetke, kjer je avstrijska mornarica
blokirala uporno mesto. Bil je kadet na goleti »Elisabeth«. Da se je tam iz-
kazal tako kot borec kakor tudi bodoči oficir, dokazuje dejstvo, da je bil
tedaj odlikovan s spominsko medaljo.
Ni čudno torej, če je bil kaj kmalu povišan v zastavnika bojne lad-
je. Bilo je leta 1852. Ocena, ki jo je dobil ob tej priliki, je zelo laskava, saj
je navajala, da je »perspektiven oficir«, kar v avstrijski vojni mornarici ni
bilo zelo pogosto. Takoj po povišanju je bil imenovan za poveljnika vojne
peniše »Sybilla«, nato pa peniše »Hekate«, ki je bila istega tipa in velikos-
ti. Po dveh letih plovbe je poveljeval penisi »Kalliope«, goleti »Elisabeth«
in brigu »Pylades«, na katerem je ostal celo leto. Leta 1857 je napredoval v
poročnika fregate. Kot tak je eno leto plul na parniku »Elisabeth«, kjer je
vršil dolžnost adjutanta eskadre. Leto dni kasneje ga srečamo v koman-
317
