Page 328 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 328
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Leta 1870 je bil v mornariškem arsenalu v Pulju, kjer je vršil službo
adjutanta komande, s posebnimi nalogami v artileriji. Leta 1872 je poto-
val v London, kjer je prevzel izvidniški parnik »Miramar«. Po vrnitvi v
Pulj je bil imenovan za »detail oficirja« na topnjači »Hum«. Ob novem letu
1873 je zopet v arsenalu kot namestnik »detail oficirja«; po treh mesecih
je na enakem položaju na topnjači »Valebich«, kjer ostane do aprila 1874.
Naslednji dve leti je preživel v Pulju kot komandir artilerijske čete obal-
ne artilerije. Čeprav mu artilerija ni bila po godu, je komanda mornarice
vztrajala, da bi ga usposobila prav v tej stroki. Zaradi tega je bil imenovan
za šefa artilerijskega »detalja« na oklepni fregati »Salamander« (7 mese-
cev) in topnjači »Sansego« (14 mesecev). Med tem so ga skušali izkoristiti
v arsenalu, kjer je bil 13 mesecev član artilerijske komisije.
V tem času se je začela v Evropi in svetu uveljavljati nova vojnopo-
morska stroka, ki jo je Pogačnik prav kmalu spoznal. To je bila torpedna
stroka. Ker je to bila v mornaricah novost, ga je privlekla z vso silo. Prav
tedaj so o torpedistiki razmišljali tudi nekateri krogi v avstrijski vojni
mornarici. Ko je Pogačnik avgusta 1880 nastopil novo službo v arsenalu,
to pot kot kapetan korvete (povišan je bil 1. maja 1880), je lahko reflek-
tiral na specializacijo. Zaprosil je, da bi ga premestili v torpedni oddelek
artilerijske komisije. Po petmesečni plovbi na šolski korveti »Dondolo«,
kjer je predaval artilerijo (seveda je v predavanjih navrgel tudi marsikaj
o torpedih), je maja 1881 pristal v torpednem oddelku puljskega arsena-
la, kjer je z nekaj presledki ostal dve leti. Ves ta čas je izkoristil za izpo-
polnitev v torpednem vojskovanju. Po njegovem nasvetu so bile delno iz-
popolnjene tako imenovane lansirne cevi in montirane na nekatere že
obstoječe ladje. Komanda flote ga je ocenila kot najboljšega, zato je bil
imenovan za začasnega komandanta in vodjo torpednega tečaja na šolski
ladji »Velebich«, kjer je dal prav tako namestiti lansirne cevi. Tedaj ni bil
edini v istem času, je pa dosegel najboljši rezultat.
Tako je Rihard Pogačnik »našel« svojo stroko. Zaradi uspešnega delo-
vanja v njej je bil že 1. maja 1884 povišan v kapetana fregate. Med tem je
novembra 1883 prevzel komando parnika »Andreas Hofer«. Po izkrcanju
je bil imenovan za komandanta šolske ladje »Schwarzenberg«, kjer je ostal
do decembra 1886. Na obeh ladjah je poleg poveljevanja – vodil torpedne
tečaje in tako formiral prve torpedistične oficirje, ki so nato razvijali to
stroko v zavidljivo višino. Izgleda, da je v tem času dal določene napot-
ke za izboljšanje torped, ki jih je torpedna tovarna na Reki kasneje upo-
števala. Tako je postal Pogačnik pravzaprav pionir torpedistike v Avstriji
328
Leta 1870 je bil v mornariškem arsenalu v Pulju, kjer je vršil službo
adjutanta komande, s posebnimi nalogami v artileriji. Leta 1872 je poto-
val v London, kjer je prevzel izvidniški parnik »Miramar«. Po vrnitvi v
Pulj je bil imenovan za »detail oficirja« na topnjači »Hum«. Ob novem letu
1873 je zopet v arsenalu kot namestnik »detail oficirja«; po treh mesecih
je na enakem položaju na topnjači »Valebich«, kjer ostane do aprila 1874.
Naslednji dve leti je preživel v Pulju kot komandir artilerijske čete obal-
ne artilerije. Čeprav mu artilerija ni bila po godu, je komanda mornarice
vztrajala, da bi ga usposobila prav v tej stroki. Zaradi tega je bil imenovan
za šefa artilerijskega »detalja« na oklepni fregati »Salamander« (7 mese-
cev) in topnjači »Sansego« (14 mesecev). Med tem so ga skušali izkoristiti
v arsenalu, kjer je bil 13 mesecev član artilerijske komisije.
V tem času se je začela v Evropi in svetu uveljavljati nova vojnopo-
morska stroka, ki jo je Pogačnik prav kmalu spoznal. To je bila torpedna
stroka. Ker je to bila v mornaricah novost, ga je privlekla z vso silo. Prav
tedaj so o torpedistiki razmišljali tudi nekateri krogi v avstrijski vojni
mornarici. Ko je Pogačnik avgusta 1880 nastopil novo službo v arsenalu,
to pot kot kapetan korvete (povišan je bil 1. maja 1880), je lahko reflek-
tiral na specializacijo. Zaprosil je, da bi ga premestili v torpedni oddelek
artilerijske komisije. Po petmesečni plovbi na šolski korveti »Dondolo«,
kjer je predaval artilerijo (seveda je v predavanjih navrgel tudi marsikaj
o torpedih), je maja 1881 pristal v torpednem oddelku puljskega arsena-
la, kjer je z nekaj presledki ostal dve leti. Ves ta čas je izkoristil za izpo-
polnitev v torpednem vojskovanju. Po njegovem nasvetu so bile delno iz-
popolnjene tako imenovane lansirne cevi in montirane na nekatere že
obstoječe ladje. Komanda flote ga je ocenila kot najboljšega, zato je bil
imenovan za začasnega komandanta in vodjo torpednega tečaja na šolski
ladji »Velebich«, kjer je dal prav tako namestiti lansirne cevi. Tedaj ni bil
edini v istem času, je pa dosegel najboljši rezultat.
Tako je Rihard Pogačnik »našel« svojo stroko. Zaradi uspešnega delo-
vanja v njej je bil že 1. maja 1884 povišan v kapetana fregate. Med tem je
novembra 1883 prevzel komando parnika »Andreas Hofer«. Po izkrcanju
je bil imenovan za komandanta šolske ladje »Schwarzenberg«, kjer je ostal
do decembra 1886. Na obeh ladjah je poleg poveljevanja – vodil torpedne
tečaje in tako formiral prve torpedistične oficirje, ki so nato razvijali to
stroko v zavidljivo višino. Izgleda, da je v tem času dal določene napot-
ke za izboljšanje torped, ki jih je torpedna tovarna na Reki kasneje upo-
števala. Tako je postal Pogačnik pravzaprav pionir torpedistike v Avstriji
328
