Page 331 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 331
Kontraadmiral Rihard Pogačnik iz Trsta (roj. 1838)
K temu lahko dodamo, da je bil »do predpostavljenih korektno ubog-
ljiv in odprt do svojih dolžnosti«. Do podrejenih je bil »strog, vendar pra-
vičen in skrben«. Čeprav mu priznavajo dober karakter, ne vedo poveda-
ti mnogo o njegovem življenju med oficirji in izven službe. Izgleda, da
je bil tedaj precej zamišljen in osamljen prav zaradi poglobitve v novo
stroko.
Ta ocena, ki sta jo napisala šef artilerijske komisije kontraadmiral
Alex Eberon von Ebersdorf in luški admiral Aloys Pokorny, je prva v vrsti
odličnih ocen kasnejšega častnega kontraadmirala Pogačnika. Za primer-
javo naj podam še ocene iz leta 1890, ko so ga ocenili kot komandanta
fregate »Laudon« in komandanta kopne enote: »Ladjo komandira v zado-
voljstvo vseh in manevrira s spretnostjo. Navigacijo uravnava pravilno v
vsakih razmerah in primerno lastnostim ladje. Pri moštvu ima odličen
red«. Druga ocena iz istega leta se glasi:
»Svojo težavno in odgovorno službo opravlja prizadevno in jo razum-
no vodi v popolno zadovoljstvo [nadrejenih]. Stremi za tem, da bi
dvignil vojaški duh in obdržal disciplino na [visoki] ravni.«
Zanimivo pa je, da njegove ocene administrativnih zmožnosti ne do-
segajo ravni strokovnih ocen. Leta 1883 je z administrativnimi norma-
mi in pravili službe le »delno poučen«, vendar toliko, da »se lahko pos-
tavi na višja upravna mesta«. Leta 1890 je »sposoben« in ima »možnosti
za vodenje divizijskih komand«, vendar brez priporočila. V drugem pol-
letju istega leta ga v administrativnem pogledu ni bilo mogoče oceniti,
čeprav je vršil tudi administrativno službo. Zanimivo je tudi, da ga do-
seženi višji cilji niso napravili prevzetnega. Z bivšimi tovariši, ki so mu
bili zdaj podrejeni je vedno ostal dober tovariš in izvrsten prijatelj. To so
glavne črte njegovega karakterja, ki jih lahko povzamemo iz kvalifikacij-
skih listin.
Potemtakem lahko sklepamo, da je bil odličen vojak, kar ni čudno,
če vemo, da je imel v družini vojaško vzgojo že od mladih let. Stremel
je po razvijanju borbenih novitet, ne da bi zanemarjal starih borbenih
sredstev, s katerimi se je pa ukvarjal le iz službene dolžnosti. Kljub za tis-
te čase presenetljivi karieri, je znal ostati tudi človek, ki je bil priljubljen
tako pri nadrejenih, kakor pri podrejenih. Njegove pomorske kvalifikaci-
je so bile prav tako na zavidljivi višini. Zato se zdi škoda, da se je ustrašil
novih pogledov na torpedistiko in ni vztrajal v mornarici še nekaj let, kaj-
ti s svojo sposobnostjo bi prav verjetno dosegel še višje časti.
331
K temu lahko dodamo, da je bil »do predpostavljenih korektno ubog-
ljiv in odprt do svojih dolžnosti«. Do podrejenih je bil »strog, vendar pra-
vičen in skrben«. Čeprav mu priznavajo dober karakter, ne vedo poveda-
ti mnogo o njegovem življenju med oficirji in izven službe. Izgleda, da
je bil tedaj precej zamišljen in osamljen prav zaradi poglobitve v novo
stroko.
Ta ocena, ki sta jo napisala šef artilerijske komisije kontraadmiral
Alex Eberon von Ebersdorf in luški admiral Aloys Pokorny, je prva v vrsti
odličnih ocen kasnejšega častnega kontraadmirala Pogačnika. Za primer-
javo naj podam še ocene iz leta 1890, ko so ga ocenili kot komandanta
fregate »Laudon« in komandanta kopne enote: »Ladjo komandira v zado-
voljstvo vseh in manevrira s spretnostjo. Navigacijo uravnava pravilno v
vsakih razmerah in primerno lastnostim ladje. Pri moštvu ima odličen
red«. Druga ocena iz istega leta se glasi:
»Svojo težavno in odgovorno službo opravlja prizadevno in jo razum-
no vodi v popolno zadovoljstvo [nadrejenih]. Stremi za tem, da bi
dvignil vojaški duh in obdržal disciplino na [visoki] ravni.«
Zanimivo pa je, da njegove ocene administrativnih zmožnosti ne do-
segajo ravni strokovnih ocen. Leta 1883 je z administrativnimi norma-
mi in pravili službe le »delno poučen«, vendar toliko, da »se lahko pos-
tavi na višja upravna mesta«. Leta 1890 je »sposoben« in ima »možnosti
za vodenje divizijskih komand«, vendar brez priporočila. V drugem pol-
letju istega leta ga v administrativnem pogledu ni bilo mogoče oceniti,
čeprav je vršil tudi administrativno službo. Zanimivo je tudi, da ga do-
seženi višji cilji niso napravili prevzetnega. Z bivšimi tovariši, ki so mu
bili zdaj podrejeni je vedno ostal dober tovariš in izvrsten prijatelj. To so
glavne črte njegovega karakterja, ki jih lahko povzamemo iz kvalifikacij-
skih listin.
Potemtakem lahko sklepamo, da je bil odličen vojak, kar ni čudno,
če vemo, da je imel v družini vojaško vzgojo že od mladih let. Stremel
je po razvijanju borbenih novitet, ne da bi zanemarjal starih borbenih
sredstev, s katerimi se je pa ukvarjal le iz službene dolžnosti. Kljub za tis-
te čase presenetljivi karieri, je znal ostati tudi človek, ki je bil priljubljen
tako pri nadrejenih, kakor pri podrejenih. Njegove pomorske kvalifikaci-
je so bile prav tako na zavidljivi višini. Zato se zdi škoda, da se je ustrašil
novih pogledov na torpedistiko in ni vztrajal v mornarici še nekaj let, kaj-
ti s svojo sposobnostjo bi prav verjetno dosegel še višje časti.
331
