Page 333 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 333
Kontraadmiral Karl Žonta (Schonta) iz Celovca
(roj. 1841)
V metropoli Koroške se je 4. julija 1841 avstrijskemu državnemu uradni-
ku rodil Karl Žonta (Schonta), ki si do svojega šestega razreda gimnazi-
je ni niti od daleč mislil, da bo postal eden najbolj znanih pomorskih ofi-
cirjev svojega časa. Osnovno šolo je dovršil v Celovcu. Na gimnazijo so ga
starši poslali v Ljubljano, kjer je bilo več možnosti, da bi se naučil sloven-
ščine, kot v Celovcu. V Ljubljani se je največ družil s slovenskimi dijaki,
kar je nanj vplivalo vse življenje. Ne vemo, kakšne načrte je imel za svojo
bodočnost. Gotovo je, da bi v mornarico ne prišel, če bi mu v šestem razre-
du gimnazije ne umrl oče. Očetova smrt je bila zanj odločilna. Družina se
je znašla brez sredstev, rednega šolanja ni bilo mogoče nadaljevati. Prav
tedaj je avstrijski hidrografski zavod mornarice v Trstu razpisal tečaj za
mornariške aspirante (tedaj so jim rekli Marine-Eleve). Karl Žonta se je
odločil. Napisal je prijavo in septembra 1858 je bil sprejet v tečaj, ki ga je
dovršil z odličnim uspehom. 15. julija 1859 je bil sprejet v mornarico kot
provizorični kadet. Že istega leta je odšel na vojno. V Benetkah, kjer je
Avstrija pričakovala novo vstajo večno upornega mesta, se je zadržal pet
mesecev in pol deloma na korveti »Dandolo«, deloma med uradniki in ofi-
cirji pomorskega arsenala.
Ko je bila vojna s Piemontom in Napoleonom III. končana in nepo-
sredna nevarnost za Benetke mimo, je odšel Žonta na izpopolnjevanje.
Vkrcal se je na fregato »Venus«, ki je tedaj vozila dijake vojnopomorske
akademije v Trstu na praktične vožnje na relaciji Trst–Pulj– Benetke–
Trst. Po devetih mesecih plovbe je odšel v Pulj, kjer so ga vkrcali na kor-
veto »Karolino« kot artilerijskega pripravnika. Konec leta 1860 je bil
imenovan za efektivnega kadeta. Na tej stopnji je ostal do 1. maja 1866,
ko je bil povišan v zastavnika bojne ladje. V tem času je plul na fregati
»Adria« (6 mesecev), na oklepni fregati »Salamander« (2 meseca), na top
njači »Streiter« (3 mesece), na fregati »Donau« (poldrugi mesec) in spet na
»Adrii«. Čas med dvema ukrcanjema je izrabil, da je opravil izpopolnjeval-
ni tečaj v Hidrografskem zavodu v Trstu.
Dne 10. marca 1863 je bil vkrcan na korveto »Friedrich«, na ka-
teri je ostal celih 25 mesecev. To je bil čas nemško-danske vojne zaradi
Schleswig-Holsteina, ko je bila tudi Avstrija naprošena, da pomaga na-
pasti dansko floto v Severnem morju, ki je delala Nemcem precejšnje
333
(roj. 1841)
V metropoli Koroške se je 4. julija 1841 avstrijskemu državnemu uradni-
ku rodil Karl Žonta (Schonta), ki si do svojega šestega razreda gimnazi-
je ni niti od daleč mislil, da bo postal eden najbolj znanih pomorskih ofi-
cirjev svojega časa. Osnovno šolo je dovršil v Celovcu. Na gimnazijo so ga
starši poslali v Ljubljano, kjer je bilo več možnosti, da bi se naučil sloven-
ščine, kot v Celovcu. V Ljubljani se je največ družil s slovenskimi dijaki,
kar je nanj vplivalo vse življenje. Ne vemo, kakšne načrte je imel za svojo
bodočnost. Gotovo je, da bi v mornarico ne prišel, če bi mu v šestem razre-
du gimnazije ne umrl oče. Očetova smrt je bila zanj odločilna. Družina se
je znašla brez sredstev, rednega šolanja ni bilo mogoče nadaljevati. Prav
tedaj je avstrijski hidrografski zavod mornarice v Trstu razpisal tečaj za
mornariške aspirante (tedaj so jim rekli Marine-Eleve). Karl Žonta se je
odločil. Napisal je prijavo in septembra 1858 je bil sprejet v tečaj, ki ga je
dovršil z odličnim uspehom. 15. julija 1859 je bil sprejet v mornarico kot
provizorični kadet. Že istega leta je odšel na vojno. V Benetkah, kjer je
Avstrija pričakovala novo vstajo večno upornega mesta, se je zadržal pet
mesecev in pol deloma na korveti »Dandolo«, deloma med uradniki in ofi-
cirji pomorskega arsenala.
Ko je bila vojna s Piemontom in Napoleonom III. končana in nepo-
sredna nevarnost za Benetke mimo, je odšel Žonta na izpopolnjevanje.
Vkrcal se je na fregato »Venus«, ki je tedaj vozila dijake vojnopomorske
akademije v Trstu na praktične vožnje na relaciji Trst–Pulj– Benetke–
Trst. Po devetih mesecih plovbe je odšel v Pulj, kjer so ga vkrcali na kor-
veto »Karolino« kot artilerijskega pripravnika. Konec leta 1860 je bil
imenovan za efektivnega kadeta. Na tej stopnji je ostal do 1. maja 1866,
ko je bil povišan v zastavnika bojne ladje. V tem času je plul na fregati
»Adria« (6 mesecev), na oklepni fregati »Salamander« (2 meseca), na top
njači »Streiter« (3 mesece), na fregati »Donau« (poldrugi mesec) in spet na
»Adrii«. Čas med dvema ukrcanjema je izrabil, da je opravil izpopolnjeval-
ni tečaj v Hidrografskem zavodu v Trstu.
Dne 10. marca 1863 je bil vkrcan na korveto »Friedrich«, na ka-
teri je ostal celih 25 mesecev. To je bil čas nemško-danske vojne zaradi
Schleswig-Holsteina, ko je bila tudi Avstrija naprošena, da pomaga na-
pasti dansko floto v Severnem morju, ki je delala Nemcem precejšnje
333
