Page 343 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 343
Veliki admiral Anton Haus iz Tolmina v prvi svetovni vojni (roj. 1851)
mnogo izgubila v njegovih očeh, ko se je pustila prepričati od Nemcev, da
je napovedala vojno Srbiji in s tem povzročila intervencijo Rusije, Anglije
in Francije ter na drugi strani Nemčije v splošnem evropskem klanju, ki
je že na začetku grozilo, da se bo sprevrglo v svetovno vojno. Kljub temu,
da je bil dober taktik in strateg, je že v prvih dneh vojne sprevidel, da
proti premoči francoske in angleške mornarice v Sredozemlju avstrijska
mornarica ne bo mogla opraviti mnogo. Francozi in Angleži so blokirali
Otrantski kanal ter uporabljali luko Bar, da so pošiljali Črnogorcem po-
moč v orožju, opremi in živilih. Haus ima nasproti Črnogorcem sicer ostre
besede, vendar jih občuduje. Skoraj da mu ne uspe imeti jih za sovražnike.
Stanje, ki se je začelo z blokado Otrantskega kanala, ga ni toliko vzne-
mirilo, ker je vedel, da niti Francozi niti Angleži niso imeli ozemeljskih
zahtev do Balkana. Vznemirjalo pa ga je stanje v Italiji. Kljub temu, da je
Italija pripadala trojni zvezi z Avstrijo in Nemčijo, Haus italijanskim poli-
tikom ni zaupal. Vedel je za tržaški in istrski iredentizem, vedel je tudi za
apetite italijanske buržoazije po Dalmaciji. Sicer ni vedel za prizadevanja
italijanske diplomacije, da bi se Italija približala silam Antante, vendar je
bilo njegovo nezaupanje tolikšno, da se je prav zaradi Italije odločil za ta-
ktiko stroge obrambe. Res je, da je prihajalo do manjših prask med fran-
coskimi in avstrijskimi ladjami pri vhodu v Boko, pa tudi do bombardiran
ja francoskih transportov po avstrijskih hidroplanih, vendar se Haus za
nobeno ceno ni hotel spustiti v pravo bitko.
Zakaj je tako ravnal? V pismu z dne 6. novembra 1914, naslovljenem
na Franca Trenca v Ljubljano, deloma pojasnjuje svoje stališče do vojne v
Jadranu. Predvsem je bila Boka in z njo vred vsa dalmatinska obala zelo
slabo utrjena. Če bi ne bilo mornarice, bi jo bilo zelo lahko zavzeti. Samo
Boka je potrebovala za obrambo 4 bojne ladje, 4 križarke, 4 rušilce, 12
torpedovk, 3 podmornice in 4 hidroplane. Koliko mornariških enot je
branilo Dalmacijo, Haus ne navaja, vendar jih je moralo biti precej.
Obrambna strategija pa je naletela na odpor tako v sami mornarici
kot zaledju. Haus piše:
»Dobivam pisma oficirjev in moštva, ki se hočejo boriti, zmagati ali
umreti in podobne neumnosti. Prav tako prejemam anonimna pis-
ma civilistov, ki me silijo naj napadem, se mi rogajo itd. Nihče pa
ne premisli, da je sovražna premoč tolikšna, da bi nam celo uničenje
Francozov [na Jadranu] ne prineslo nič razen slave! Na vsak način
pa bi veliko izgubili. Če bi nas takšna zmaga stala samo pol naše flote
– in to bi mogli upati samo optimistični norci – bi se tega najbolj vese-
343
mnogo izgubila v njegovih očeh, ko se je pustila prepričati od Nemcev, da
je napovedala vojno Srbiji in s tem povzročila intervencijo Rusije, Anglije
in Francije ter na drugi strani Nemčije v splošnem evropskem klanju, ki
je že na začetku grozilo, da se bo sprevrglo v svetovno vojno. Kljub temu,
da je bil dober taktik in strateg, je že v prvih dneh vojne sprevidel, da
proti premoči francoske in angleške mornarice v Sredozemlju avstrijska
mornarica ne bo mogla opraviti mnogo. Francozi in Angleži so blokirali
Otrantski kanal ter uporabljali luko Bar, da so pošiljali Črnogorcem po-
moč v orožju, opremi in živilih. Haus ima nasproti Črnogorcem sicer ostre
besede, vendar jih občuduje. Skoraj da mu ne uspe imeti jih za sovražnike.
Stanje, ki se je začelo z blokado Otrantskega kanala, ga ni toliko vzne-
mirilo, ker je vedel, da niti Francozi niti Angleži niso imeli ozemeljskih
zahtev do Balkana. Vznemirjalo pa ga je stanje v Italiji. Kljub temu, da je
Italija pripadala trojni zvezi z Avstrijo in Nemčijo, Haus italijanskim poli-
tikom ni zaupal. Vedel je za tržaški in istrski iredentizem, vedel je tudi za
apetite italijanske buržoazije po Dalmaciji. Sicer ni vedel za prizadevanja
italijanske diplomacije, da bi se Italija približala silam Antante, vendar je
bilo njegovo nezaupanje tolikšno, da se je prav zaradi Italije odločil za ta-
ktiko stroge obrambe. Res je, da je prihajalo do manjših prask med fran-
coskimi in avstrijskimi ladjami pri vhodu v Boko, pa tudi do bombardiran
ja francoskih transportov po avstrijskih hidroplanih, vendar se Haus za
nobeno ceno ni hotel spustiti v pravo bitko.
Zakaj je tako ravnal? V pismu z dne 6. novembra 1914, naslovljenem
na Franca Trenca v Ljubljano, deloma pojasnjuje svoje stališče do vojne v
Jadranu. Predvsem je bila Boka in z njo vred vsa dalmatinska obala zelo
slabo utrjena. Če bi ne bilo mornarice, bi jo bilo zelo lahko zavzeti. Samo
Boka je potrebovala za obrambo 4 bojne ladje, 4 križarke, 4 rušilce, 12
torpedovk, 3 podmornice in 4 hidroplane. Koliko mornariških enot je
branilo Dalmacijo, Haus ne navaja, vendar jih je moralo biti precej.
Obrambna strategija pa je naletela na odpor tako v sami mornarici
kot zaledju. Haus piše:
»Dobivam pisma oficirjev in moštva, ki se hočejo boriti, zmagati ali
umreti in podobne neumnosti. Prav tako prejemam anonimna pis-
ma civilistov, ki me silijo naj napadem, se mi rogajo itd. Nihče pa
ne premisli, da je sovražna premoč tolikšna, da bi nam celo uničenje
Francozov [na Jadranu] ne prineslo nič razen slave! Na vsak način
pa bi veliko izgubili. Če bi nas takšna zmaga stala samo pol naše flote
– in to bi mogli upati samo optimistični norci – bi se tega najbolj vese-
343
