Page 344 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 344
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
lil naš tretji zaveznik, ki bi se takoj počutil gospodarja na Jadranu in
v vsem Sredozemlju«.
Tako dobro je Haus poznal italijanske pretenzije, da je že leta 1914
vedel, da njihovo zavezništvo ni pomenilo za Avstrijo in Nemčijo popol-
noma nič. Zato »se mora flota obdržati intaktna in se sme zastaviti samo
proti sovražniku, ki goji najhujše namene,«. Flota se sme torej uporabiti
samo proti Italiji, »kjer hi zmaga ali poraz pomenila resnično odločitev za
vso obalo«. Toliko izvemo iz omenjenega pisma. Vsekakor je to mnogo.
Z majhnimi praksami je odbijal francoske in angleške ladje proti jugu in
se medtem pripravljal na akcijo proti tretjemu zavezniku, o katerem je
vedel, da se bo Avstriji in Nemčiji izneveril.
Naj poudarim, da je upal v avstrijsko zmago na kopnem. V tem pri-
meru »bo spravila našega soseda k pameti njegova lastna bojazljivost.
In v tem primeru jaz ne bom postal slaven mož!« Kljub takemu upa-
nju se je pripravljal. Načrt za napad na italijansko obalo je izgotovil več
mesecev prej, preden je Italija odpovedala zavezništvo in stopila v voj-
no proti Avstriji. Dunaj in Berlin nista biki zadovoljna s Hansovo takti-
ko. Poglejmo, kaj pravi: »Sovražnik mi povzroča mnogo manj nevšečnos-
ti kot lastne oblasti, ministrstva, posebno pa Nemci, ki vedno kaj hočejo
od mornarice.« Tako je pisal 2. aprila 1915. Toda niso ga mogli prisiliti, da
bi delal drugače.
Šele ko je Italija stopila v vojno, se je odločil. Vedel je, da avstrijska
armada na obeh italijanskih frontah ni bila pripravljena, zato je bilo
potrebno vsaj deloma usmeriti pozornost italijanskega generalnega štaba
na obalo, da bi omogočili avstrijski vojski na soški fronti, da se utrdi in
pripravi na obrambo. Hansov načrt je predvideval iznenada in hkrati
napasti pomembnejša mesta na vzhodni obali Italije. 18. junija 1915 je pisal
Trenčevim v Draškovcu, da je avstrijska flota na binkoštni ponedeljek
krenila iz svojih baz in napadla mesta Brindisi, Bari, Mola, Trani, Molletta,
Barletta, Manfredonija, Viesti, Termoli, Ancona, Fano, Pesaro, Rimini,
Carsini in posebno Benetke. Uspeh akcije je bil za tisti čas ogromen. Poleg
uničenih železniških naprav vzdolž obale so Avstrijci potopili eno bojno
ladjo, eno podmornico in sestrelili eno letalo. Potopljenih je bilo nekaj
trgovskih parnikov, več pa poškodovanih. V isti akciji so Francozi izgubili
dve bojni ladji in eno podmornico, ki so jo Avstrijci ujeli. Toda najvažnejši
učinek Hausove akcije je bil več kot tritedenski zastoj v izvedbi italijanske
mobilizacije, kar je pomenilo dejansko razbremenitev soške fronte.
344
lil naš tretji zaveznik, ki bi se takoj počutil gospodarja na Jadranu in
v vsem Sredozemlju«.
Tako dobro je Haus poznal italijanske pretenzije, da je že leta 1914
vedel, da njihovo zavezništvo ni pomenilo za Avstrijo in Nemčijo popol-
noma nič. Zato »se mora flota obdržati intaktna in se sme zastaviti samo
proti sovražniku, ki goji najhujše namene,«. Flota se sme torej uporabiti
samo proti Italiji, »kjer hi zmaga ali poraz pomenila resnično odločitev za
vso obalo«. Toliko izvemo iz omenjenega pisma. Vsekakor je to mnogo.
Z majhnimi praksami je odbijal francoske in angleške ladje proti jugu in
se medtem pripravljal na akcijo proti tretjemu zavezniku, o katerem je
vedel, da se bo Avstriji in Nemčiji izneveril.
Naj poudarim, da je upal v avstrijsko zmago na kopnem. V tem pri-
meru »bo spravila našega soseda k pameti njegova lastna bojazljivost.
In v tem primeru jaz ne bom postal slaven mož!« Kljub takemu upa-
nju se je pripravljal. Načrt za napad na italijansko obalo je izgotovil več
mesecev prej, preden je Italija odpovedala zavezništvo in stopila v voj-
no proti Avstriji. Dunaj in Berlin nista biki zadovoljna s Hansovo takti-
ko. Poglejmo, kaj pravi: »Sovražnik mi povzroča mnogo manj nevšečnos-
ti kot lastne oblasti, ministrstva, posebno pa Nemci, ki vedno kaj hočejo
od mornarice.« Tako je pisal 2. aprila 1915. Toda niso ga mogli prisiliti, da
bi delal drugače.
Šele ko je Italija stopila v vojno, se je odločil. Vedel je, da avstrijska
armada na obeh italijanskih frontah ni bila pripravljena, zato je bilo
potrebno vsaj deloma usmeriti pozornost italijanskega generalnega štaba
na obalo, da bi omogočili avstrijski vojski na soški fronti, da se utrdi in
pripravi na obrambo. Hansov načrt je predvideval iznenada in hkrati
napasti pomembnejša mesta na vzhodni obali Italije. 18. junija 1915 je pisal
Trenčevim v Draškovcu, da je avstrijska flota na binkoštni ponedeljek
krenila iz svojih baz in napadla mesta Brindisi, Bari, Mola, Trani, Molletta,
Barletta, Manfredonija, Viesti, Termoli, Ancona, Fano, Pesaro, Rimini,
Carsini in posebno Benetke. Uspeh akcije je bil za tisti čas ogromen. Poleg
uničenih železniških naprav vzdolž obale so Avstrijci potopili eno bojno
ladjo, eno podmornico in sestrelili eno letalo. Potopljenih je bilo nekaj
trgovskih parnikov, več pa poškodovanih. V isti akciji so Francozi izgubili
dve bojni ladji in eno podmornico, ki so jo Avstrijci ujeli. Toda najvažnejši
učinek Hausove akcije je bil več kot tritedenski zastoj v izvedbi italijanske
mobilizacije, kar je pomenilo dejansko razbremenitev soške fronte.
344
