Page 338 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 338
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
načelnik vojne luke ukvarjal z obrambnimi napravami tako v Pulju kakor
v Trstu in drugje v Istri. Po njegovih nasvetih so bili utrjeni tudi nekateri
dalmatinski otoki, kakor npr. Vis in Korčula.
Prav tako so po njegovem nasvetu utrjevali nekatere vojne luke v
Dalmaciji in Boki. Za to svoje delo je bil nagrajen z ordenom cesarske
krone 3. reda.
Zaradi prakse, ki si jo je pridobil s temi deli, in zaradi velikanske-
ga teoretičnega znanja, ki si ga je pridobil z vztrajnim študijem, ga je
Daublebsky vrinil na mesto predstojnika oboroževalnega urada, kjer je
ostal do upokojitve 1. novembra 1897. Vendar je že stari in smrtno bol-
ni Daublebsky tedaj pozabil nanj. Tako je bil upokojen kot kapetan boj-
ne ladje, česar sicer sam ni občutil kot krivico, kot krivico pa so to obču-
tile generacije mornariških artilerijskih oficirjev, ki jih je on vzgojil. Med
njimi je bil tudi admiral grof Montecuccoli, ki ga je kot komandant mor-
narice leta 1909 povišal v kontraadmirala z rangom od dneva upokojitve.
Umrl je leta 1911 v Pulju.
Iz ocen, ki so mu jih dajali nadrejeni oficirji, ni mogoče vedno spozna-
ti njegovih sposobnosti. Le tu in tam je govora o interesu za artilerijo, vse
drugo je bolj medlo. Šele ocena iz leta 1881 prinaša nedvomno pozitivne
lastnosti njegove vojaške osebnosti. Medtem ko ni bilo priložnosti, da bi
ocenili njegovo navtično znanje (razen tega, da je samostojno manevriral
tender »Gemse«), je že videti, da bodo vse njegove kasnejše ocene slone-
le na njegovem odnosu do pomorske artilerije in tako imenovane »bitke
na daljavo«.
»Poseduje teoretično in praktično znanje vzornega artilerijskega
oficirja. Je zelo priden in zanesljiv. Z najboljšim uspehom in vestnostjo
izvršuje svoje službene dolžnosti in to iz lastnega hotenja in ljubezni
ter interesa za svojo [tj. artilerijsko] stroko. Prizadeva si, da bi svo-
je znanje še razširil.«
Ti skopi stavki ocenjevalcev, tj. kapetana korvete Hermana Heinzela
in kapetana bojne ladje Williama Listera, odkrivajo bodočega organiza-
torja avstrijske ladijske in obalne artilerije. Dejansko so vse kasnejše oce-
ne le nadaljevanje in potrditev ocene iz leta 1881. Če k temu dodamo še
oceno za administrativno znanje, kjer ocenjevalci pravijo, da ima »obšir-
no znanje upravnih in organizacijskih predpisov« in da je »zelo prime-
ren za pisarniško delo«, potem lahko razumemo, zakaj ga je Daublebsky
von Sterneck hotel uporabiti tako v mornariški sekciji vojnega ministr-
338
načelnik vojne luke ukvarjal z obrambnimi napravami tako v Pulju kakor
v Trstu in drugje v Istri. Po njegovih nasvetih so bili utrjeni tudi nekateri
dalmatinski otoki, kakor npr. Vis in Korčula.
Prav tako so po njegovem nasvetu utrjevali nekatere vojne luke v
Dalmaciji in Boki. Za to svoje delo je bil nagrajen z ordenom cesarske
krone 3. reda.
Zaradi prakse, ki si jo je pridobil s temi deli, in zaradi velikanske-
ga teoretičnega znanja, ki si ga je pridobil z vztrajnim študijem, ga je
Daublebsky vrinil na mesto predstojnika oboroževalnega urada, kjer je
ostal do upokojitve 1. novembra 1897. Vendar je že stari in smrtno bol-
ni Daublebsky tedaj pozabil nanj. Tako je bil upokojen kot kapetan boj-
ne ladje, česar sicer sam ni občutil kot krivico, kot krivico pa so to obču-
tile generacije mornariških artilerijskih oficirjev, ki jih je on vzgojil. Med
njimi je bil tudi admiral grof Montecuccoli, ki ga je kot komandant mor-
narice leta 1909 povišal v kontraadmirala z rangom od dneva upokojitve.
Umrl je leta 1911 v Pulju.
Iz ocen, ki so mu jih dajali nadrejeni oficirji, ni mogoče vedno spozna-
ti njegovih sposobnosti. Le tu in tam je govora o interesu za artilerijo, vse
drugo je bolj medlo. Šele ocena iz leta 1881 prinaša nedvomno pozitivne
lastnosti njegove vojaške osebnosti. Medtem ko ni bilo priložnosti, da bi
ocenili njegovo navtično znanje (razen tega, da je samostojno manevriral
tender »Gemse«), je že videti, da bodo vse njegove kasnejše ocene slone-
le na njegovem odnosu do pomorske artilerije in tako imenovane »bitke
na daljavo«.
»Poseduje teoretično in praktično znanje vzornega artilerijskega
oficirja. Je zelo priden in zanesljiv. Z najboljšim uspehom in vestnostjo
izvršuje svoje službene dolžnosti in to iz lastnega hotenja in ljubezni
ter interesa za svojo [tj. artilerijsko] stroko. Prizadeva si, da bi svo-
je znanje še razširil.«
Ti skopi stavki ocenjevalcev, tj. kapetana korvete Hermana Heinzela
in kapetana bojne ladje Williama Listera, odkrivajo bodočega organiza-
torja avstrijske ladijske in obalne artilerije. Dejansko so vse kasnejše oce-
ne le nadaljevanje in potrditev ocene iz leta 1881. Če k temu dodamo še
oceno za administrativno znanje, kjer ocenjevalci pravijo, da ima »obšir-
no znanje upravnih in organizacijskih predpisov« in da je »zelo prime-
ren za pisarniško delo«, potem lahko razumemo, zakaj ga je Daublebsky
von Sterneck hotel uporabiti tako v mornariški sekciji vojnega ministr-
338
