Page 370 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 370
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
tako da visoko rastoče palme odsevajo v mirni gladini reke in so v tedanji
dobi dajale občutek dvojne fotografije.
Najbolj mu je ugajal botanični vrt v mestu Pamplemousse na otoku
Mauritius. Nizke in visoke palme vseh vrst ob čudovitem ribniku, iglav-
ci in listavci ter zopet palme ob lepo urejenih ulicah, sredi parka preprost
spomenik ustanovitelju, vse to ga je privlačevalo kot kak magnet. Očaran
od vse te lepote in urejenosti, je fotografiral... V zbirko je uvrstil kar šest
posnetkov, med najlepšimi, kar jih je napravil. Drugi tovrsten prostor, ki
ga je zanimal, je bil botanični vrt v Adelaidu, kjer je prav tako občudoval
smisel za red in lepoto. V Adelaidu je obiskal tudi edini zoološki vrt na
vsej poti. Bolj kot notranjost ga je zanimala arhitektonska ureditev zuna-
njega recinta v slogu porajajoče se secesije. V Avstraliji je obiskal še bota-
nični vrt v Portlandu in pa Fitzroy vrt v Melbournu, ki ga je mestna oblast
kanila spremeniti v nekak avstralski Schönbrunn v veliko naravnejšem
okolju. Z obeh vrtov se je ohranilo po nekaj Dolenčevih posnetkov.
V Buenos Airesu je utegnil fotografirati znano sprehajališče Palermo,
ki je v bistvu najlepši argentinski botanični vrt. V Punta Delgadi in
Furnasu so ga zanimali zasebni botanični vrtovi, ki so jih lastniki name-
nili svoji, a tudi javni rekreaciji. Zaradi podobnega smotra je obiskal tudi
naravno sprehajališče v Gibraltarju. Od vseh omenjenih objektov je za-
pustil vsaj po en uspel posnetek.
V to skupino uvrščam tudi posnetke, ki jih je Dolenc posnel v av-
stralskih evkaliptusovih gozdovih. Tu nam je med drugim prikazal lese-
ne ceste za prevoz lesa, žage in naselbine gozdarjev, torej delavcev, ki so
oskrbovali mesta z gradbenim lesom. Prav tako spada sem posnetek loga
v Bucklandu z veliko čredo živine. Poleg avstralskih pa je fotografiral še
gozdove v Tasmaniji in Novi Zelandiji. Lepi so posnetki pragozda ob zali-
vu Esperance. Zanimiva pa sta tudi posnetka Hauri gozda in pa žagarske
naselbine v Milford fjordu.
Gore in prirodne znamenitosti
Kranjec ne bi bil Kranjec, če na poti ne bi obiskoval prirodnih zname-
nitosti, predvsem pa če ne bi skušal oživeti spomin na domače Alpe ali
Karavanke s tem, da bi se povzpel na planine tujih dežel. Prav to je počel
tudi Dolenc. Prvi tak izlet si je privoščil iz Sueškega kanala, ko je s skupi-
no slovenskih mornarjev obiskal Mojzesov studenec pod Sinajem. S pla-
ninstvom se je poskusil na otoku Mauritius, ko se je z nekaterimi kadeti
povzpel na težko dostopni naj višji vrh otoka, goro, ki je od daleč podob-
370
tako da visoko rastoče palme odsevajo v mirni gladini reke in so v tedanji
dobi dajale občutek dvojne fotografije.
Najbolj mu je ugajal botanični vrt v mestu Pamplemousse na otoku
Mauritius. Nizke in visoke palme vseh vrst ob čudovitem ribniku, iglav-
ci in listavci ter zopet palme ob lepo urejenih ulicah, sredi parka preprost
spomenik ustanovitelju, vse to ga je privlačevalo kot kak magnet. Očaran
od vse te lepote in urejenosti, je fotografiral... V zbirko je uvrstil kar šest
posnetkov, med najlepšimi, kar jih je napravil. Drugi tovrsten prostor, ki
ga je zanimal, je bil botanični vrt v Adelaidu, kjer je prav tako občudoval
smisel za red in lepoto. V Adelaidu je obiskal tudi edini zoološki vrt na
vsej poti. Bolj kot notranjost ga je zanimala arhitektonska ureditev zuna-
njega recinta v slogu porajajoče se secesije. V Avstraliji je obiskal še bota-
nični vrt v Portlandu in pa Fitzroy vrt v Melbournu, ki ga je mestna oblast
kanila spremeniti v nekak avstralski Schönbrunn v veliko naravnejšem
okolju. Z obeh vrtov se je ohranilo po nekaj Dolenčevih posnetkov.
V Buenos Airesu je utegnil fotografirati znano sprehajališče Palermo,
ki je v bistvu najlepši argentinski botanični vrt. V Punta Delgadi in
Furnasu so ga zanimali zasebni botanični vrtovi, ki so jih lastniki name-
nili svoji, a tudi javni rekreaciji. Zaradi podobnega smotra je obiskal tudi
naravno sprehajališče v Gibraltarju. Od vseh omenjenih objektov je za-
pustil vsaj po en uspel posnetek.
V to skupino uvrščam tudi posnetke, ki jih je Dolenc posnel v av-
stralskih evkaliptusovih gozdovih. Tu nam je med drugim prikazal lese-
ne ceste za prevoz lesa, žage in naselbine gozdarjev, torej delavcev, ki so
oskrbovali mesta z gradbenim lesom. Prav tako spada sem posnetek loga
v Bucklandu z veliko čredo živine. Poleg avstralskih pa je fotografiral še
gozdove v Tasmaniji in Novi Zelandiji. Lepi so posnetki pragozda ob zali-
vu Esperance. Zanimiva pa sta tudi posnetka Hauri gozda in pa žagarske
naselbine v Milford fjordu.
Gore in prirodne znamenitosti
Kranjec ne bi bil Kranjec, če na poti ne bi obiskoval prirodnih zname-
nitosti, predvsem pa če ne bi skušal oživeti spomin na domače Alpe ali
Karavanke s tem, da bi se povzpel na planine tujih dežel. Prav to je počel
tudi Dolenc. Prvi tak izlet si je privoščil iz Sueškega kanala, ko je s skupi-
no slovenskih mornarjev obiskal Mojzesov studenec pod Sinajem. S pla-
ninstvom se je poskusil na otoku Mauritius, ko se je z nekaterimi kadeti
povzpel na težko dostopni naj višji vrh otoka, goro, ki je od daleč podob-
370
