Page 371 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 371
Kadet Anton Dolenc iz Loža (roj. 1871) z objektivom okoli sveta (1890–1891)
na v pelerino odetemu velikanu. Tu si je privoščil nekoliko počitka in fo-
tografiral avstrijsko plezalno navezo, ki se je vzpenjala proti vrhu. Tu je
obiskal tudi slap Moka pod guvernerjevo palačo in pa slap Vacoa, ki je ena
najlepših prirodnih točk otoka. To sta prva dva slapova, ki jih je ujel v svo-
jo kamero.
Ko je Saida plula mimo otoka St. Paula v Indijskem oceanu, je videl
silhueto otoka, ki je podoben paru velikanskih kitov, ki mirno lebdita na
morski gladini. Brez oklevanja je pritisnil na sprožilec.
Z gorami se je srečal spet v Avstraliji, kjer se je deloma z železnico,
deloma peš, povzpel na Mont Lofty. Tu je fotografiral slap enakega ime-
na. Vsekakor zanimivejši je bil izlet v Višnjeve gore. Tu se je najprej usta-
vil pri slapu Katoomba, ki izvira iz prepadne stene in se navpično spušča
na spodaj ležečo kamnito gmoto, od koder se v majhnih slapovih zgublja
v temni dolini. Naslednja postaja je bila pri slapu Wentworth v grozljivi
pokrajini prepadnih sten. Biser Višnjevih gora pa je vsekakor slap imeno-
van »Weeping rocks« ali »Solzne skale«. Tu je bila Dolenčeva postaja.
Še bolj so ga priklenile gore v Tasmaniji, kjer je »skoraj pozabil«, da je
v tujini. Zdelo se mu je, da je »na domačih naših planinah«, kakor se sam
izraža. Na Tasmaniji je najprej obiskal Srebrni slap. 12. januarja 1891 se je
v družbi osmih mornarjev in nekaterih oficirjev podal s čolnom po reki
Esperance v notranjost otoka. Izlet so nadaljevali peš in ga zaključili na
gori Adam Pick, eni najvišjih gora na otoku. Prav tako se je podal v gore
z mesta Hobartha. V družbi Slovencev in Nemcev se je povzpel na gori
Wellington in Nelson, ki smo ju že omenili. V Tasmaniji ga je pritegni-
la prelepa pokrajina tudi v nižinah. Tako je naredil nekaj lepih posnetkov
v zalivu Esperance in ob reki Hyon river pri Hobarthu. Nekaj podobnega
se mu je zgodilo pri Melbournu, kjer je nanj napravila lep vtis reka Yarra-
Yarra s svojo romantično pokrajino.
Prva postaja Saide v Novi Zelandiji je bil Milford fjord, ena najlep-
ših pokrajin na svetu. Obkrožajo ga visoke gore, med katerimi Pembroke
Pick, Philip Pick, Mitre Pick, Morten Pick in Mont Kimberly. Dolenc je
najprej fotografiral fjord v večernem soncu, nato se je priključil vsem sku-
pinam, ki so se odločile za izlete. Najprej je odšel s skupino, ki je odšla k
170 m visokemu slapu Boven. Veličasten slap, ki je eden najlepših, kar jih
je ustvarila priroda, mu skoraj ni dal do besede. Čeprav ga je slikal že z
ladje, ga je posnel še dvakrat. Boven ni največji slap Nove Zelandije, ker ga
slap Southerland prekaša za celih 430 metrov. Toda po lepoti se ne more
meriti z njim.
371
na v pelerino odetemu velikanu. Tu si je privoščil nekoliko počitka in fo-
tografiral avstrijsko plezalno navezo, ki se je vzpenjala proti vrhu. Tu je
obiskal tudi slap Moka pod guvernerjevo palačo in pa slap Vacoa, ki je ena
najlepših prirodnih točk otoka. To sta prva dva slapova, ki jih je ujel v svo-
jo kamero.
Ko je Saida plula mimo otoka St. Paula v Indijskem oceanu, je videl
silhueto otoka, ki je podoben paru velikanskih kitov, ki mirno lebdita na
morski gladini. Brez oklevanja je pritisnil na sprožilec.
Z gorami se je srečal spet v Avstraliji, kjer se je deloma z železnico,
deloma peš, povzpel na Mont Lofty. Tu je fotografiral slap enakega ime-
na. Vsekakor zanimivejši je bil izlet v Višnjeve gore. Tu se je najprej usta-
vil pri slapu Katoomba, ki izvira iz prepadne stene in se navpično spušča
na spodaj ležečo kamnito gmoto, od koder se v majhnih slapovih zgublja
v temni dolini. Naslednja postaja je bila pri slapu Wentworth v grozljivi
pokrajini prepadnih sten. Biser Višnjevih gora pa je vsekakor slap imeno-
van »Weeping rocks« ali »Solzne skale«. Tu je bila Dolenčeva postaja.
Še bolj so ga priklenile gore v Tasmaniji, kjer je »skoraj pozabil«, da je
v tujini. Zdelo se mu je, da je »na domačih naših planinah«, kakor se sam
izraža. Na Tasmaniji je najprej obiskal Srebrni slap. 12. januarja 1891 se je
v družbi osmih mornarjev in nekaterih oficirjev podal s čolnom po reki
Esperance v notranjost otoka. Izlet so nadaljevali peš in ga zaključili na
gori Adam Pick, eni najvišjih gora na otoku. Prav tako se je podal v gore
z mesta Hobartha. V družbi Slovencev in Nemcev se je povzpel na gori
Wellington in Nelson, ki smo ju že omenili. V Tasmaniji ga je pritegni-
la prelepa pokrajina tudi v nižinah. Tako je naredil nekaj lepih posnetkov
v zalivu Esperance in ob reki Hyon river pri Hobarthu. Nekaj podobnega
se mu je zgodilo pri Melbournu, kjer je nanj napravila lep vtis reka Yarra-
Yarra s svojo romantično pokrajino.
Prva postaja Saide v Novi Zelandiji je bil Milford fjord, ena najlep-
ših pokrajin na svetu. Obkrožajo ga visoke gore, med katerimi Pembroke
Pick, Philip Pick, Mitre Pick, Morten Pick in Mont Kimberly. Dolenc je
najprej fotografiral fjord v večernem soncu, nato se je priključil vsem sku-
pinam, ki so se odločile za izlete. Najprej je odšel s skupino, ki je odšla k
170 m visokemu slapu Boven. Veličasten slap, ki je eden najlepših, kar jih
je ustvarila priroda, mu skoraj ni dal do besede. Čeprav ga je slikal že z
ladje, ga je posnel še dvakrat. Boven ni največji slap Nove Zelandije, ker ga
slap Southerland prekaša za celih 430 metrov. Toda po lepoti se ne more
meriti z njim.
371
