Page 374 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 374
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
tografiral, kolikor se je dalo. V zbirko je uvrstil posnetek mostu čez bliž-
nji gorski potok in vas pod najvišjim vrhom otoka. Od tod do vrha, ki ga
je nekoliko spominjal na vrh otoka Mauritius, je bil samo skok, ki si ga je
Dolenc kaj rad privoščil.
Žal mu je bilo, da mu angleške oblasti niso dovolile izleta na vrh
Gibraltarske skale. A to je smatral za razumljivo. Slikal pa jo je iz špan-
ske strani, ker mu drugače ni bilo mogoče. Na vsak način pa lahko reče-
mo, da je tudi v tem pogledu šel na pot odprtih oči. Hotel je vedeti čim-
več, hotel si je nabrati vtisov, ki bi jih lahko kasneje posredoval ljudem v
ožji domovini.
Zgodovinski in kulturni spomeniki
Dolenc je dokazal svojo privrženost za delo človeka tudi s svojim pono-
som do kulturnih in zgodovinskih spomenikov, do kulturnih ustanov
in do kulture na splošno. Oglede te vrste objektov je začel že na otoku
Arowathe, ko si je dodobra ogledal samostan in v kratkih črtah zapisal
njegovo zgodovino, Skok iz Port Saida k egiptovskim piramidam je bil
pravzaprav obvezen. Toda to so spomeniki, ki si jih ogleda vsak povpre-
čen turist. Rajši kot piramidam je dajal Dolenc prednost majhnim, na prvi
pogled nepomembnim, vendar tako po svoji starosti kakor po pomenu za
ljudstvo, ki jih je ustvarilo, značilnim etnografskim in arhitektonskim
spomenikom. Tako je na otoku Diego Garcia fotografiral lepo oblikovane
lesene ročne mline za kokosovo olje, ki predstavljajo za otok svojevrsten
muzej na odprtem. Vendar bi grešili, če bi mu pripisovali samo tako ome-
jeno zanimanje, kajti v Port Louisu na otoku Mauritius je obiskal in po-
snel tudi moskarensko mošejo, ki je po arhitektonskem konceptu podob-
na križnim hodnikom v katoliških samostanih, le da je večjih razsežnosti
in bolje vzdrževana. Prav tako je obiskal in fotografiral ondotno gledali-
šče v angleškem neoklasicističnem slogu z lepim vhodnim portikom. V
Albanyju v Avstraliji mu je bila vredna ogleda mestna hiša tj. občinska pa-
lača v viktorijanskem slogu. V Adelaidu je posnel vhod v mesto z mestno
in poštno hišo prav tako v viktorijanskem slogu. Fotografija mu je služi-
la tudi kot prikaz oblikovno in arhitektonsko odlično urejenega parka na
Viktorijinem trgu. Trg se mu je zdel oblikovno tako zanimiv, da ga je po-
snel z več strani.
V Adelaidu je prosti čas izrabil za obisk muzejev, galerije slik, uni-
verze, parlamenta in gledališča. Vse omenjene ustanove so nameščene
v lepih reprezentančnih stavbah. Odlična primera za to sta prav stav-
374
tografiral, kolikor se je dalo. V zbirko je uvrstil posnetek mostu čez bliž-
nji gorski potok in vas pod najvišjim vrhom otoka. Od tod do vrha, ki ga
je nekoliko spominjal na vrh otoka Mauritius, je bil samo skok, ki si ga je
Dolenc kaj rad privoščil.
Žal mu je bilo, da mu angleške oblasti niso dovolile izleta na vrh
Gibraltarske skale. A to je smatral za razumljivo. Slikal pa jo je iz špan-
ske strani, ker mu drugače ni bilo mogoče. Na vsak način pa lahko reče-
mo, da je tudi v tem pogledu šel na pot odprtih oči. Hotel je vedeti čim-
več, hotel si je nabrati vtisov, ki bi jih lahko kasneje posredoval ljudem v
ožji domovini.
Zgodovinski in kulturni spomeniki
Dolenc je dokazal svojo privrženost za delo človeka tudi s svojim pono-
som do kulturnih in zgodovinskih spomenikov, do kulturnih ustanov
in do kulture na splošno. Oglede te vrste objektov je začel že na otoku
Arowathe, ko si je dodobra ogledal samostan in v kratkih črtah zapisal
njegovo zgodovino, Skok iz Port Saida k egiptovskim piramidam je bil
pravzaprav obvezen. Toda to so spomeniki, ki si jih ogleda vsak povpre-
čen turist. Rajši kot piramidam je dajal Dolenc prednost majhnim, na prvi
pogled nepomembnim, vendar tako po svoji starosti kakor po pomenu za
ljudstvo, ki jih je ustvarilo, značilnim etnografskim in arhitektonskim
spomenikom. Tako je na otoku Diego Garcia fotografiral lepo oblikovane
lesene ročne mline za kokosovo olje, ki predstavljajo za otok svojevrsten
muzej na odprtem. Vendar bi grešili, če bi mu pripisovali samo tako ome-
jeno zanimanje, kajti v Port Louisu na otoku Mauritius je obiskal in po-
snel tudi moskarensko mošejo, ki je po arhitektonskem konceptu podob-
na križnim hodnikom v katoliških samostanih, le da je večjih razsežnosti
in bolje vzdrževana. Prav tako je obiskal in fotografiral ondotno gledali-
šče v angleškem neoklasicističnem slogu z lepim vhodnim portikom. V
Albanyju v Avstraliji mu je bila vredna ogleda mestna hiša tj. občinska pa-
lača v viktorijanskem slogu. V Adelaidu je posnel vhod v mesto z mestno
in poštno hišo prav tako v viktorijanskem slogu. Fotografija mu je služi-
la tudi kot prikaz oblikovno in arhitektonsko odlično urejenega parka na
Viktorijinem trgu. Trg se mu je zdel oblikovno tako zanimiv, da ga je po-
snel z več strani.
V Adelaidu je prosti čas izrabil za obisk muzejev, galerije slik, uni-
verze, parlamenta in gledališča. Vse omenjene ustanove so nameščene
v lepih reprezentančnih stavbah. Odlična primera za to sta prav stav-
374
