Page 377 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 377
Kontraadmiral Metod Ciril Koch iz Kranja
(roj. 1874)
Metod Ciril Koch je bil rojen 4. septembra 1874 v Kranju kot prvi sin les-
nega trgovca Franja Kocha in Mary roj. Tichborn. Ljudsko šolo in višjo
realko je dovršil v Ljubljani, kjer je leta 1891 maturiral. Že istega leta se
je vpisal na Tehniško visoko šolo v Gradcu. Tu je postal član slovenske-
ga akademskega društva Triglav. Toda davna želja mu je bila morje. Zato
je zapustil tehniko in vstopil v avstrijsko vojno mornarico kot pomorski
aspirant. Leta 1898 je dobil naziv pomorskega oficirja. Že dejstvi, da je
pripadal »Triglavu« in da je bil v mornarici aspirant, pričata, da je bil vzgo-
jen v narodnem duhu in da je bilo vse njegovo kasnejše življenje pogo-
jeno z jasno nacionalno opredelitvijo, ki mu je narekovala vse važnejše
odločitve.
V mornarici je služil v najrazličnejših ustanovah in na raznovrstnih
ladjah avstrijske flote. Neštetokrat je prepotoval Jadran in nekolikokrat
Sredozemsko morje, Indijski in Atlantski ocean.
Na začetku 1. svetovne vojne je bil imenovan za komandanta rušil-
ca »Velebit«. Konec leta 1915 pa je vstopil v torpedno flotiljo, s katero se je
udeležil vrste pomorskih prask. Bil je pristaš Hausove misli, da je avstrij-
ska mornarica prešibka, da bi se spustila v večje boje in da je treba mor-
narico čuvati, ker mora s svojo prisotnostjo delovati na obrambo vzhodne
obale Jadrana. V začetku leta 1918, tedaj že kapetan fregate, je bil pos-
tavljen za direktorja torpednega oddelka v pomorskem arzenalu v Pulju,
kjer je ostal do razsula Avstro-Ogrske. Na vseh dotedanjih položajih je kot
navdušen slovenski nacionalist budil narodnostno zavest med Slovenci
in Hrvati ter propagiral jugoslovansko miselnost med mornarji in oficir-
ji obeh narodnosti. Imel je precej uspeha – zlasti pri mornarjih. Pri ofi-
cirjih, predvsem tistih, ki so opravili avstrijsko mornariško akademijo,
je bilo njegovo delovanje dokaj težje. Prav pomanjkanju narodnostne za-
vesti pri oficirjih pa je treba delno pripisati neuspeh njegovih kasnejših
prizadevanj.
26. oktobra 1918 je »Hrvatski list« v Pulju objavil poziv Narodnega
veča v Zagrebu, da se povsod ustanovijo krajevni narodni odbori. Tedaj je
kap. Koch stopil na pozornico jugoslovanske zgodovine kot odločen po-
bornik in zagovornik stremljenj Narodnega veča.
377
(roj. 1874)
Metod Ciril Koch je bil rojen 4. septembra 1874 v Kranju kot prvi sin les-
nega trgovca Franja Kocha in Mary roj. Tichborn. Ljudsko šolo in višjo
realko je dovršil v Ljubljani, kjer je leta 1891 maturiral. Že istega leta se
je vpisal na Tehniško visoko šolo v Gradcu. Tu je postal član slovenske-
ga akademskega društva Triglav. Toda davna želja mu je bila morje. Zato
je zapustil tehniko in vstopil v avstrijsko vojno mornarico kot pomorski
aspirant. Leta 1898 je dobil naziv pomorskega oficirja. Že dejstvi, da je
pripadal »Triglavu« in da je bil v mornarici aspirant, pričata, da je bil vzgo-
jen v narodnem duhu in da je bilo vse njegovo kasnejše življenje pogo-
jeno z jasno nacionalno opredelitvijo, ki mu je narekovala vse važnejše
odločitve.
V mornarici je služil v najrazličnejših ustanovah in na raznovrstnih
ladjah avstrijske flote. Neštetokrat je prepotoval Jadran in nekolikokrat
Sredozemsko morje, Indijski in Atlantski ocean.
Na začetku 1. svetovne vojne je bil imenovan za komandanta rušil-
ca »Velebit«. Konec leta 1915 pa je vstopil v torpedno flotiljo, s katero se je
udeležil vrste pomorskih prask. Bil je pristaš Hausove misli, da je avstrij-
ska mornarica prešibka, da bi se spustila v večje boje in da je treba mor-
narico čuvati, ker mora s svojo prisotnostjo delovati na obrambo vzhodne
obale Jadrana. V začetku leta 1918, tedaj že kapetan fregate, je bil pos-
tavljen za direktorja torpednega oddelka v pomorskem arzenalu v Pulju,
kjer je ostal do razsula Avstro-Ogrske. Na vseh dotedanjih položajih je kot
navdušen slovenski nacionalist budil narodnostno zavest med Slovenci
in Hrvati ter propagiral jugoslovansko miselnost med mornarji in oficir-
ji obeh narodnosti. Imel je precej uspeha – zlasti pri mornarjih. Pri ofi-
cirjih, predvsem tistih, ki so opravili avstrijsko mornariško akademijo,
je bilo njegovo delovanje dokaj težje. Prav pomanjkanju narodnostne za-
vesti pri oficirjih pa je treba delno pripisati neuspeh njegovih kasnejših
prizadevanj.
26. oktobra 1918 je »Hrvatski list« v Pulju objavil poziv Narodnega
veča v Zagrebu, da se povsod ustanovijo krajevni narodni odbori. Tedaj je
kap. Koch stopil na pozornico jugoslovanske zgodovine kot odločen po-
bornik in zagovornik stremljenj Narodnega veča.
377
