Page 192 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 192
s Beguš
Enotna odločitev vaške skupnosti Ažla, da zgradi gostišče, tehtni razlogi
za njegovo postavitev ter iznajdljiv način financiranja izkazujejo ekonom-
sko udejstvovanje te skupnosti v gostinski dejavnosti ter dokazujejo, da
se je ta zavedala možnosti zaslužka v tej neagrarni panogi. Skrbno izbra-
na lokacija postavitve objekta ob stičišču dveh glavnih cest, po katerih so
potovali domačini in tujci, potrjuje zavestno in racionalno izbiro ugodne
prometne lokacije tako za vključevanje v trgovsko dejavnost s prodajo svo-
jih (pol)izdelkov kot z nudenjem storitev v trgovini in prometu (prehrana,
prenočitev, hlev za tovorno in vlečno živino, verjetno krma). Z izgradnjo
gostišča so domačini tudi prispevali k udobnejši in privlačnejši trgovski po-
ti skozi doline, ki je že od 16. stoletja beležila upad prometa.
Drugi ekonomski vidik, ki ga izkazuje primer iz Ažle, je iznajdljiva in
kompleksna oblika financiranja gradnje gostišča. Člani skupnosti so pois-
kali domiselno rešitev za pridobitev denarnih sredstev s sklenitvijo dveh
pogodb med skupnostjo in zasebniki ter s tem uspeli uresničiti svoj načrt.
Pri tem so pokazali sposobnost posluževanja pogodbenih razmerij, ki so
bila sicer precej razširjena na območju Nadiških dolin in v Furlaniji. Enako
lahko trdimo tudi za primera podelitve koncesije za upravljanje z gozdnim
zemljiščem ter podelitve peke kruha v kratkoročni zakup krčmarici. Kme-
tje iz Nadiških dolin so torej znali kreativno uporabiti pogodbena orodja,
ki so jim bila znana iz agrarnega področja, v namene povsem drugačnih
dejavnosti. Tudi s tem so izkazovali svojo podjetnost.
Zaključek
Na osnovi navedenega lahko trdimo, da v Nadiških dolinah prebivalci ni-
so živeli izključno od kmetijstva. To nam potrjujejo tudi širok nabor ne-
agrarnih dejavnosti ter vzroki za njihovo posluževanje, izpričani v števil-
nih virih in omembah takratnih sodobnikov. Lega ob meji s habsburškimi
deželami ter cestne povezave in trgovski tokovi, ki so doline povezovali
s furlanskimi, habsburškimi in z istrskimi mesti, pa tudi naravni viri, pri
čemer mislimo predvsem na gozdove in les, ki so nudili surovino za izde-
lavo (pol)izdelkov, so prebivalcem dolin nudili možnost razširjanja virov
dohodka.
Dejavnosti, s katerimi je kmečko prebivalstvo v Nadiških dolinah širilo
svoje vire dohodka in slednjega povečevalo, so sodile v vse tri ekonomske
sektorje, primarnega, sekundarnega in terciarnega. Nenazadnje spada v
terciarni sektor tudi gostinska dejavnost, ki so jo izvajali člani vaške sku-
pnosti Ažla. Ta predstavlja zelo jasen prikaz integriranja kmetijskih in ne-
agrarnih virov dohodka ter obenem izrazit primer podjetnosti, iznajdlji-
190
Enotna odločitev vaške skupnosti Ažla, da zgradi gostišče, tehtni razlogi
za njegovo postavitev ter iznajdljiv način financiranja izkazujejo ekonom-
sko udejstvovanje te skupnosti v gostinski dejavnosti ter dokazujejo, da
se je ta zavedala možnosti zaslužka v tej neagrarni panogi. Skrbno izbra-
na lokacija postavitve objekta ob stičišču dveh glavnih cest, po katerih so
potovali domačini in tujci, potrjuje zavestno in racionalno izbiro ugodne
prometne lokacije tako za vključevanje v trgovsko dejavnost s prodajo svo-
jih (pol)izdelkov kot z nudenjem storitev v trgovini in prometu (prehrana,
prenočitev, hlev za tovorno in vlečno živino, verjetno krma). Z izgradnjo
gostišča so domačini tudi prispevali k udobnejši in privlačnejši trgovski po-
ti skozi doline, ki je že od 16. stoletja beležila upad prometa.
Drugi ekonomski vidik, ki ga izkazuje primer iz Ažle, je iznajdljiva in
kompleksna oblika financiranja gradnje gostišča. Člani skupnosti so pois-
kali domiselno rešitev za pridobitev denarnih sredstev s sklenitvijo dveh
pogodb med skupnostjo in zasebniki ter s tem uspeli uresničiti svoj načrt.
Pri tem so pokazali sposobnost posluževanja pogodbenih razmerij, ki so
bila sicer precej razširjena na območju Nadiških dolin in v Furlaniji. Enako
lahko trdimo tudi za primera podelitve koncesije za upravljanje z gozdnim
zemljiščem ter podelitve peke kruha v kratkoročni zakup krčmarici. Kme-
tje iz Nadiških dolin so torej znali kreativno uporabiti pogodbena orodja,
ki so jim bila znana iz agrarnega področja, v namene povsem drugačnih
dejavnosti. Tudi s tem so izkazovali svojo podjetnost.
Zaključek
Na osnovi navedenega lahko trdimo, da v Nadiških dolinah prebivalci ni-
so živeli izključno od kmetijstva. To nam potrjujejo tudi širok nabor ne-
agrarnih dejavnosti ter vzroki za njihovo posluževanje, izpričani v števil-
nih virih in omembah takratnih sodobnikov. Lega ob meji s habsburškimi
deželami ter cestne povezave in trgovski tokovi, ki so doline povezovali
s furlanskimi, habsburškimi in z istrskimi mesti, pa tudi naravni viri, pri
čemer mislimo predvsem na gozdove in les, ki so nudili surovino za izde-
lavo (pol)izdelkov, so prebivalcem dolin nudili možnost razširjanja virov
dohodka.
Dejavnosti, s katerimi je kmečko prebivalstvo v Nadiških dolinah širilo
svoje vire dohodka in slednjega povečevalo, so sodile v vse tri ekonomske
sektorje, primarnega, sekundarnega in terciarnega. Nenazadnje spada v
terciarni sektor tudi gostinska dejavnost, ki so jo izvajali člani vaške sku-
pnosti Ažla. Ta predstavlja zelo jasen prikaz integriranja kmetijskih in ne-
agrarnih virov dohodka ter obenem izrazit primer podjetnosti, iznajdlji-
190
