Page 93 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
Integrirana kmečka ekonomija: koncept in primerjalni pristop
litičnem področju. Tovrstne silnice so se okrepile in pospešile od 18. in 19.
stoletja dalje, a tudi v prejšnjih stoletjih niso bile odsotne. Vpliv eksogenih
dejavnikov je v nekem obdobju lahko vzpostavil zvezo s pozitivnimi pri-
ložnostmi, kasneje pa postal »razlog šibkosti« (Mocarelli in Tedeschi 2017;
Bulgarelli Lukacs 2017; Larsson 2017; Morell 2017; Lazarević 2017). Ti po-
misleki in ugotovitve so pravilni ter skladni s teoretičnimi izhodišči inte-
grirane kmečke ekonomije, saj je slednja odprta v zunanji svet. Na odprto
kmečko ekonomijo pa nedvomno vplivajo zunanji in eksogeni dejavniki, in
sicer v obliki povpraševanja in priložnosti, a hkrati tudi izzivov.
Doslej povedano je mogoče strniti v seznam značilnosti integrirane
kmečke ekonomije.
Značilnosti integrirane kmečke ekonomije
1. Kmetje kombinirajo kmetijstvo in tržno usmerjene dejavnosti za pre-
življanje in/ali dvig svoje življenjske ravni.
2. Tržno usmerjene dejavnosti predstavljajo enakovreden (lahko manj-
ši ali večji) vir dohodka v primerjavi s samooskrbnim kmetijstvom.
3. Izbrane dejavnosti in viri dohodka pripadajo vsem trem ekonomskim
sektorjem (primarni, sekundarni, terciarni).
4. Sistem je dinamičen in fleksibilen, prilagaja se spremembam razpo-
ložljivih virov dohodka in stanja na trgu kakor tudi prebivalstva ter
družinske strukture skozi čas.
5. Kmetje aktivirajo razpoložljive naravne in človeške vire, poslovne in
delovne priložnosti ter celo ustvarjajo nove resurse, da razširijo vire
dohodka.
6. Nosilnost okolja je povečana preko števila prebivalstva, ki bi ga omo-
gočila sama kmetijska zemlja.
7. Integrirana kmečka ekonomija je povezana z zunanjim povpraševa-
njem in eksogenimi dejavniki, kar lahko predstavlja priložnost ali pa
izziv.
Primerjalni kontrolni seznam integrirane kmečke ekonomije
Koncept integrirane kmečke ekonomije je od svojega nastanka dalje opre-
mljen s primerjalnim orodjem, ki ga sestavlja preglednica s seznamom de-
javnosti, ki so prispevale k diferenciaciji in povečanju dohodkov glede na
samooskrbno kmetijsko pridelavo. V prvotni seznam so bile vključene de-
javnosti, povzete po tistih, ki jih omenja Coppola (1991) v svoji razpravi o
»integrirani ekonomiji« v italijanskih (južnih) Alpah, in tistih, ki jih navaja
de Vries pri obravnavi »prizadevnosti« na podeželju zahodne Evropi (2008,
91
litičnem področju. Tovrstne silnice so se okrepile in pospešile od 18. in 19.
stoletja dalje, a tudi v prejšnjih stoletjih niso bile odsotne. Vpliv eksogenih
dejavnikov je v nekem obdobju lahko vzpostavil zvezo s pozitivnimi pri-
ložnostmi, kasneje pa postal »razlog šibkosti« (Mocarelli in Tedeschi 2017;
Bulgarelli Lukacs 2017; Larsson 2017; Morell 2017; Lazarević 2017). Ti po-
misleki in ugotovitve so pravilni ter skladni s teoretičnimi izhodišči inte-
grirane kmečke ekonomije, saj je slednja odprta v zunanji svet. Na odprto
kmečko ekonomijo pa nedvomno vplivajo zunanji in eksogeni dejavniki, in
sicer v obliki povpraševanja in priložnosti, a hkrati tudi izzivov.
Doslej povedano je mogoče strniti v seznam značilnosti integrirane
kmečke ekonomije.
Značilnosti integrirane kmečke ekonomije
1. Kmetje kombinirajo kmetijstvo in tržno usmerjene dejavnosti za pre-
življanje in/ali dvig svoje življenjske ravni.
2. Tržno usmerjene dejavnosti predstavljajo enakovreden (lahko manj-
ši ali večji) vir dohodka v primerjavi s samooskrbnim kmetijstvom.
3. Izbrane dejavnosti in viri dohodka pripadajo vsem trem ekonomskim
sektorjem (primarni, sekundarni, terciarni).
4. Sistem je dinamičen in fleksibilen, prilagaja se spremembam razpo-
ložljivih virov dohodka in stanja na trgu kakor tudi prebivalstva ter
družinske strukture skozi čas.
5. Kmetje aktivirajo razpoložljive naravne in človeške vire, poslovne in
delovne priložnosti ter celo ustvarjajo nove resurse, da razširijo vire
dohodka.
6. Nosilnost okolja je povečana preko števila prebivalstva, ki bi ga omo-
gočila sama kmetijska zemlja.
7. Integrirana kmečka ekonomija je povezana z zunanjim povpraševa-
njem in eksogenimi dejavniki, kar lahko predstavlja priložnost ali pa
izziv.
Primerjalni kontrolni seznam integrirane kmečke ekonomije
Koncept integrirane kmečke ekonomije je od svojega nastanka dalje opre-
mljen s primerjalnim orodjem, ki ga sestavlja preglednica s seznamom de-
javnosti, ki so prispevale k diferenciaciji in povečanju dohodkov glede na
samooskrbno kmetijsko pridelavo. V prvotni seznam so bile vključene de-
javnosti, povzete po tistih, ki jih omenja Coppola (1991) v svoji razpravi o
»integrirani ekonomiji« v italijanskih (južnih) Alpah, in tistih, ki jih navaja
de Vries pri obravnavi »prizadevnosti« na podeželju zahodne Evropi (2008,
91
