Page 89 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 89
Integrirana kmečka ekonomija: koncept in primerjalni pristop
obliki potrebnih kombinacij med sektorji, hkrati pa različnih kombi-
nacij ne izključuje. Poleg tega tudi pridelava pridelka, namenjenega
prodaji, predstavlja tržno naravnano dejavnost, obliko specializacije
ter izraz volje in sposobnosti izrabe priložnosti na trgu.
6. Integrirana kmečka ekonomija izpodbija predpostavko, da je ekono-
mija kmečkega gospodinjstva usmerjena izključno v preživljanje in
preživetje, kot tudi, da je zatekanje k dejavnostim, drugačnim od sa-
mooskrbnega kmetijstva na kmetiji, izviralo samo ali predvsem iz po-
trebe. Vzporedno postavlja pod vprašaj zrcalno sliko, da je bila do-
hodkovna integracija praksa, omejena na manj premožne sloje po-
deželskega prebivalstva. Nasprotno zatrjuje, da so bili tako bogati
kot revni kmetje sposobni in pripravljeni zasledovati boljši življenj-
ski standard ter socialno mobilnost in da so iz te motivacije izvirale
prakse kombiniranja dohodkov, ki so tudi dejansko lahko vodile do
takšnih izboljšav.
7. Integrirana kmečka ekonomija kmetom priznava iniciativnost, vidi
jih v vlogi dejavnih akterjev zgodovine podeželja, ki se ne le pasivno
odzivajo na zunanje impulze in vplive. Kmetje so izbrali prakse inte-
griranja dohodkov, izbrali so dejavnosti, v katere so se vključevali, ter
se odločali o tem, ali jih bodo spremenili in zamenjali z drugimi, ko
se je pojavila potreba ali pa pokazala priložnost.
8. Integrirana kmečka ekonomija priznava, da so kmetje izkazovali pri-
zadevnost, in sicer z optimizacijo delovne sile, veščin, časa in celo ge-
ografskega dosega vseh družinskih članov, ob upoštevanju starosti,
spola in življenjskega cikla, da bi se preživljali in po možnosti boljše
živeli, pri čemer niso imeli odklonilnega odnosa do izboljšanja ravni
svoje potrošnje.
9. Integrirana kmečka ekonomija se pojavlja v gospodinjstvu, vendar ni
le glava gospodinjstva tisti, ki določa integriranje dohodkov, temveč
vsi družinski člani skupaj. Vsak od njih se namreč lahko ukvarja z
dejavnostmi, drugačnimi od obdelovanja in reje na lastni kmetiji, in
sicer za polni ali krajši delovni čas, sezonsko ali začasno. Integrirana
kmečka ekonomija je rezultat kombinacije vseh delovnih aktivnosti
članov gospodinjstva, tako v skladu s starostjo in spolom kakor tudi v
primerih, ko so spolno specifične naloge zamegljene. Ker pa so arhi-
vski viri, ki omogočajo vpogled v gospodarsko življenje, delitev dela
in oblikovanje proračuna na ravni posameznih družin, za starejša ob-
dobja redki, je integrirano kmečko ekonomijo mogoče opazovati tudi
na ravni vasi ali pokrajine. Prednost manjših območij, kot so vasi ali
87
obliki potrebnih kombinacij med sektorji, hkrati pa različnih kombi-
nacij ne izključuje. Poleg tega tudi pridelava pridelka, namenjenega
prodaji, predstavlja tržno naravnano dejavnost, obliko specializacije
ter izraz volje in sposobnosti izrabe priložnosti na trgu.
6. Integrirana kmečka ekonomija izpodbija predpostavko, da je ekono-
mija kmečkega gospodinjstva usmerjena izključno v preživljanje in
preživetje, kot tudi, da je zatekanje k dejavnostim, drugačnim od sa-
mooskrbnega kmetijstva na kmetiji, izviralo samo ali predvsem iz po-
trebe. Vzporedno postavlja pod vprašaj zrcalno sliko, da je bila do-
hodkovna integracija praksa, omejena na manj premožne sloje po-
deželskega prebivalstva. Nasprotno zatrjuje, da so bili tako bogati
kot revni kmetje sposobni in pripravljeni zasledovati boljši življenj-
ski standard ter socialno mobilnost in da so iz te motivacije izvirale
prakse kombiniranja dohodkov, ki so tudi dejansko lahko vodile do
takšnih izboljšav.
7. Integrirana kmečka ekonomija kmetom priznava iniciativnost, vidi
jih v vlogi dejavnih akterjev zgodovine podeželja, ki se ne le pasivno
odzivajo na zunanje impulze in vplive. Kmetje so izbrali prakse inte-
griranja dohodkov, izbrali so dejavnosti, v katere so se vključevali, ter
se odločali o tem, ali jih bodo spremenili in zamenjali z drugimi, ko
se je pojavila potreba ali pa pokazala priložnost.
8. Integrirana kmečka ekonomija priznava, da so kmetje izkazovali pri-
zadevnost, in sicer z optimizacijo delovne sile, veščin, časa in celo ge-
ografskega dosega vseh družinskih članov, ob upoštevanju starosti,
spola in življenjskega cikla, da bi se preživljali in po možnosti boljše
živeli, pri čemer niso imeli odklonilnega odnosa do izboljšanja ravni
svoje potrošnje.
9. Integrirana kmečka ekonomija se pojavlja v gospodinjstvu, vendar ni
le glava gospodinjstva tisti, ki določa integriranje dohodkov, temveč
vsi družinski člani skupaj. Vsak od njih se namreč lahko ukvarja z
dejavnostmi, drugačnimi od obdelovanja in reje na lastni kmetiji, in
sicer za polni ali krajši delovni čas, sezonsko ali začasno. Integrirana
kmečka ekonomija je rezultat kombinacije vseh delovnih aktivnosti
članov gospodinjstva, tako v skladu s starostjo in spolom kakor tudi v
primerih, ko so spolno specifične naloge zamegljene. Ker pa so arhi-
vski viri, ki omogočajo vpogled v gospodarsko življenje, delitev dela
in oblikovanje proračuna na ravni posameznih družin, za starejša ob-
dobja redki, je integrirano kmečko ekonomijo mogoče opazovati tudi
na ravni vasi ali pokrajine. Prednost manjših območij, kot so vasi ali
87
