Page 88 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 88
ksander Panjek
Integrirana kmečka ekonomija je predlagana definicija te stvarnosti. To
je ekonomija, v kateri so se kmečko prebivalstvo in kmečka gospodinjstva
preživljali s kombiniranjem samooskrbnega kmetijstva s tržno usmerjeni-
mi dejavnostmi; pravzaprav so bile lahko tudi kmetijske panoge vsaj delno
tržno usmerjene. Poleg tega so se tudi premožnejši kmetje udejstvovali v
praksah kombiniranja dohodkov z dejavnostmi zunaj kmetije.
Koncept je bil nekaj let v razvojni fazi (Panjek 2017 in 2018b), zdaj pa
lahko orišem teoretične premise integrirane kmečke ekonomije.
Teoretične predpostavke integrirane kmečke ekonomije
1. Integrirana kmečka ekonomija izhaja iz programskega premika per-
spektive, saj se primarno fokusira na samo kmečko ekonomijo, ne pa
na njene implikacije in učinke na širše gospodarstvo ali na gospodar-
ski razvoj sektorjev ali regij.
2. Integrirana kmečka ekonomija pojem »kmečka« razume vključujoče,
tako da vanj zajame tiste, ki tako rekoč niso imeli zemlje, kakor tudi
tiste, ki so razpolagali z mnogimi hektarji, ter vse, ki so se nahajali
vmes, ne glede na njihovo pripadnost različnim družbenim in eko-
nomskim slojem ter kategorijam in ne glede na njihovo poimenova-
nje v različnih evropskih družbenih ter institucionalnih okoljih in je-
zikih.
3. Integrirana kmečka ekonomija kmečke družbe in ekonomije ne obrav-
nava kot zaprte oziroma avtarkične, temveč kot v osnovi odprto. Niti
v odročnih gorah vasi niso tvorile izoliranega in samooskrbnega go-
spodarstva ter družbe. Posamezniki, družine in skupnosti so z bliž-
jimi sosedi kakor tudi s širšim svetom, ki so ga sestavljale vasi, kraji,
mesta, dežele in države, imeli družbene in ekonomske odnose na
temeljih sorodstva, zavezništev, trgovine ter migracij.
4. Integrirana kmečka ekonomija zavzema celostni pristop h kmečki
ekonomiji: njena osnovna predpostavka je ta, da so bili različni viri
dohodka elementi celovite ekonomske strategije, v kateri so kmetje
računali na in izkoriščali priložnosti dostopa do alternativnih dejav-
nosti. Posledično je treba kmečko ekonomijo, ki temelji na integrira-
nju dohodkov, obravnavati v njeni celoti, kot sistem.
5. Integrirana kmečka ekonomija zajema vse dejavnosti in oblike dela
iz primarnega, sekundarnega ter terciarnega sektorja, ki niso name-
njene lastni rabi in porabi, temveč so tržno naravnane in je njihov
dohodek rezultat tržnih transakcij blaga (od pridelkov in surovin do
končnih izdelkov), dela ali storitev. Sicer si ne postavlja omejitev v
86
Integrirana kmečka ekonomija je predlagana definicija te stvarnosti. To
je ekonomija, v kateri so se kmečko prebivalstvo in kmečka gospodinjstva
preživljali s kombiniranjem samooskrbnega kmetijstva s tržno usmerjeni-
mi dejavnostmi; pravzaprav so bile lahko tudi kmetijske panoge vsaj delno
tržno usmerjene. Poleg tega so se tudi premožnejši kmetje udejstvovali v
praksah kombiniranja dohodkov z dejavnostmi zunaj kmetije.
Koncept je bil nekaj let v razvojni fazi (Panjek 2017 in 2018b), zdaj pa
lahko orišem teoretične premise integrirane kmečke ekonomije.
Teoretične predpostavke integrirane kmečke ekonomije
1. Integrirana kmečka ekonomija izhaja iz programskega premika per-
spektive, saj se primarno fokusira na samo kmečko ekonomijo, ne pa
na njene implikacije in učinke na širše gospodarstvo ali na gospodar-
ski razvoj sektorjev ali regij.
2. Integrirana kmečka ekonomija pojem »kmečka« razume vključujoče,
tako da vanj zajame tiste, ki tako rekoč niso imeli zemlje, kakor tudi
tiste, ki so razpolagali z mnogimi hektarji, ter vse, ki so se nahajali
vmes, ne glede na njihovo pripadnost različnim družbenim in eko-
nomskim slojem ter kategorijam in ne glede na njihovo poimenova-
nje v različnih evropskih družbenih ter institucionalnih okoljih in je-
zikih.
3. Integrirana kmečka ekonomija kmečke družbe in ekonomije ne obrav-
nava kot zaprte oziroma avtarkične, temveč kot v osnovi odprto. Niti
v odročnih gorah vasi niso tvorile izoliranega in samooskrbnega go-
spodarstva ter družbe. Posamezniki, družine in skupnosti so z bliž-
jimi sosedi kakor tudi s širšim svetom, ki so ga sestavljale vasi, kraji,
mesta, dežele in države, imeli družbene in ekonomske odnose na
temeljih sorodstva, zavezništev, trgovine ter migracij.
4. Integrirana kmečka ekonomija zavzema celostni pristop h kmečki
ekonomiji: njena osnovna predpostavka je ta, da so bili različni viri
dohodka elementi celovite ekonomske strategije, v kateri so kmetje
računali na in izkoriščali priložnosti dostopa do alternativnih dejav-
nosti. Posledično je treba kmečko ekonomijo, ki temelji na integrira-
nju dohodkov, obravnavati v njeni celoti, kot sistem.
5. Integrirana kmečka ekonomija zajema vse dejavnosti in oblike dela
iz primarnega, sekundarnega ter terciarnega sektorja, ki niso name-
njene lastni rabi in porabi, temveč so tržno naravnane in je njihov
dohodek rezultat tržnih transakcij blaga (od pridelkov in surovin do
končnih izdelkov), dela ali storitev. Sicer si ne postavlja omejitev v
86
