Page 92 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 92
ksander Panjek
Nedvomno je srenjska zemlja, kjer je obstajala, odigrala pomembno vlo-
go pri integriranju dohodkov, in to na dva načina. Na strani samooskrbe
je poljedelske pridelke dopolnjevala s hrano iz živinoreje in z zagotavlja-
njem drv ter gradbenega materiala, na strani integriranja dohodkov pa je
nudila možnost trženja dobrin, proizvedenih na srenjski zemlji (meso, sir,
volna, drva, oglje, apno, les itd.). Zato je srenjska zemlja marsikje imela
zelo pomembno in celo osrednjo vlogo tudi v našem modelu, kakor je tudi
sicer zagotavljala socialno in ekonomsko stabilnost premožnejšim, še bolj
pa revnejšim. Vendar ni predstavljala nujne značilnosti integrirane kmečke
ekonomije, saj obstajajo primeri, v katerih so kmetje kombinirali dohod-
ke, ne da bi se pri tem opirali na kolektivne naravne vire. Poleg tega je bil
vsaj del teh virov (npr. drva, les, kamen, travinje) lahko dostopen tudi na
območjih, ki niso sodila v srenjski svet, in sicer tako na podlagi pravic do
rabe kot tudi nezakonito.
Pri obravnavi sezonskih migracij in prizadevnosti smo prišli do ugoto-
vitev, na podlagi katerih lahko storimo nadaljnji korak h konceptualni ab-
strakciji in sklenemo, da imajo kolektivni naravni viri, človeški viri in mo-
bilnost v sklopu kmečke ekonomije eno skupno temeljno lastnost: vsi trije
predstavljajo oblike aktiviranja razpoložljivih virov. Ugotovili smo namreč,
da so bili kmetje sposobni celo ustvariti nove vire, kot v primeru migracij.
Tako lahko sklenemo, da je ena izmed značilnosti integrirane kmečke eko-
nomije v tem, da je aktivirala širok spekter virov, in posledično dohodke
iz lokalnih človeških in naravnih virov (vključno s srenjsko zemljo) kombi-
nirala z možnostmi ter s priložnostmi za zaslužek v širšem prostoru, kot
je to bil primer trgovine, transporta in različnih oblik migracij. Specifika
integrirane kmečke ekonomije je torej ta, da aktivira in celo ustvarja vi-
re ter s tem razprostira pahljačo razpoložljivih virov dohodka in možnosti
zaslužka.
Zaradi omenjenih značilnosti je integrirana kmečka ekonomija kmečki
družbi omogočala premagovanje naravnih in tehničnih omejitev ter tako
znatno presegala možnosti okolja, v katerem je živela. Kombiniranje do-
hodkov je namreč zagotavljalo možnost preživljanja populacije, ki je po šte-
vilu presegala raven, kakršno bi dopuščala samo kmetijska zemlja in pre-
hranjevanje z njenimi pridelki.
Več raziskovalcev je koncept integrirane kmečke ekonomije pospremilo
z izrecnim ali implicitnim predlogom, da je v njem treba ustrezno upošte-
vati vpliv zunanjih trgov in zunanjega povpraševanja. Poleg tega se morajo
upoštevati še drugi dejavniki, katerih izvor je zunaj dometa lokalne kmeč-
ke ekonomije, kot so širše spremembe in razvoj na gospodarskem ter po-
90
Nedvomno je srenjska zemlja, kjer je obstajala, odigrala pomembno vlo-
go pri integriranju dohodkov, in to na dva načina. Na strani samooskrbe
je poljedelske pridelke dopolnjevala s hrano iz živinoreje in z zagotavlja-
njem drv ter gradbenega materiala, na strani integriranja dohodkov pa je
nudila možnost trženja dobrin, proizvedenih na srenjski zemlji (meso, sir,
volna, drva, oglje, apno, les itd.). Zato je srenjska zemlja marsikje imela
zelo pomembno in celo osrednjo vlogo tudi v našem modelu, kakor je tudi
sicer zagotavljala socialno in ekonomsko stabilnost premožnejšim, še bolj
pa revnejšim. Vendar ni predstavljala nujne značilnosti integrirane kmečke
ekonomije, saj obstajajo primeri, v katerih so kmetje kombinirali dohod-
ke, ne da bi se pri tem opirali na kolektivne naravne vire. Poleg tega je bil
vsaj del teh virov (npr. drva, les, kamen, travinje) lahko dostopen tudi na
območjih, ki niso sodila v srenjski svet, in sicer tako na podlagi pravic do
rabe kot tudi nezakonito.
Pri obravnavi sezonskih migracij in prizadevnosti smo prišli do ugoto-
vitev, na podlagi katerih lahko storimo nadaljnji korak h konceptualni ab-
strakciji in sklenemo, da imajo kolektivni naravni viri, človeški viri in mo-
bilnost v sklopu kmečke ekonomije eno skupno temeljno lastnost: vsi trije
predstavljajo oblike aktiviranja razpoložljivih virov. Ugotovili smo namreč,
da so bili kmetje sposobni celo ustvariti nove vire, kot v primeru migracij.
Tako lahko sklenemo, da je ena izmed značilnosti integrirane kmečke eko-
nomije v tem, da je aktivirala širok spekter virov, in posledično dohodke
iz lokalnih človeških in naravnih virov (vključno s srenjsko zemljo) kombi-
nirala z možnostmi ter s priložnostmi za zaslužek v širšem prostoru, kot
je to bil primer trgovine, transporta in različnih oblik migracij. Specifika
integrirane kmečke ekonomije je torej ta, da aktivira in celo ustvarja vi-
re ter s tem razprostira pahljačo razpoložljivih virov dohodka in možnosti
zaslužka.
Zaradi omenjenih značilnosti je integrirana kmečka ekonomija kmečki
družbi omogočala premagovanje naravnih in tehničnih omejitev ter tako
znatno presegala možnosti okolja, v katerem je živela. Kombiniranje do-
hodkov je namreč zagotavljalo možnost preživljanja populacije, ki je po šte-
vilu presegala raven, kakršno bi dopuščala samo kmetijska zemlja in pre-
hranjevanje z njenimi pridelki.
Več raziskovalcev je koncept integrirane kmečke ekonomije pospremilo
z izrecnim ali implicitnim predlogom, da je v njem treba ustrezno upošte-
vati vpliv zunanjih trgov in zunanjega povpraševanja. Poleg tega se morajo
upoštevati še drugi dejavniki, katerih izvor je zunaj dometa lokalne kmeč-
ke ekonomije, kot so širše spremembe in razvoj na gospodarskem ter po-
90
