Page 95 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
Integrirana kmečka ekonomija: koncept in primerjalni pristop
prostora. To pomeni, da so bile njihova raznolikost, razširjenost in gosto-
ta na Slovenskem primerjalno zelo visoke. Od takrat so bila na kontrolni
seznam nekatera področja dejavnosti (zaupne službe, ribištvo in turizem)
dodana na podlagi empiričnih dokazov iz različnih študij primerov, s kate-
rimi je bila uporabnost koncepta integrirane kmečke ekonomije preizkuše-
na v Sloveniji, Italiji, Skandinaviji in na Japonskem (Panjek 2017, 39–44).
Novi preizkus uporabnosti v srednjevzhodni in vzhodni Evropi bo verjetno
prispeval še kako dodatno tipologijo.
Zaenkrat je najnovejši dodatek na seznamu kreditno poslovanje, ki ga je
smotrno vključiti tako iz empiričnih kot teoretičnih razlogov. Kreditiranje
je bilo razširjeno v povezavi s praksami integriranja dohodkov, saj so po-
sojila in zakupi kmetom pogosto omogočali izvajanje tovrstnih dejavnosti
(ne le v primeru hribovskih krošnjarjev in drugih sezonskih migrantov).
Hkrati je posojanje denarja samo po sebi predstavljalo vir zaslužka pre-
možnejših posojilodajalcev (tudi kmetov) v obliki obresti. Na konceptualni
ravni se lahko vključitev v kreditna razmerja šteje za znak tržno usmerje-
nega vedenja in ekonomske iniciativnosti, v nasprotju z domnevno tradi-
cionalno kmečko miselnostjo, ki naj bi se izogibala dolgovom in posojilom.
93
prostora. To pomeni, da so bile njihova raznolikost, razširjenost in gosto-
ta na Slovenskem primerjalno zelo visoke. Od takrat so bila na kontrolni
seznam nekatera področja dejavnosti (zaupne službe, ribištvo in turizem)
dodana na podlagi empiričnih dokazov iz različnih študij primerov, s kate-
rimi je bila uporabnost koncepta integrirane kmečke ekonomije preizkuše-
na v Sloveniji, Italiji, Skandinaviji in na Japonskem (Panjek 2017, 39–44).
Novi preizkus uporabnosti v srednjevzhodni in vzhodni Evropi bo verjetno
prispeval še kako dodatno tipologijo.
Zaenkrat je najnovejši dodatek na seznamu kreditno poslovanje, ki ga je
smotrno vključiti tako iz empiričnih kot teoretičnih razlogov. Kreditiranje
je bilo razširjeno v povezavi s praksami integriranja dohodkov, saj so po-
sojila in zakupi kmetom pogosto omogočali izvajanje tovrstnih dejavnosti
(ne le v primeru hribovskih krošnjarjev in drugih sezonskih migrantov).
Hkrati je posojanje denarja samo po sebi predstavljalo vir zaslužka pre-
možnejših posojilodajalcev (tudi kmetov) v obliki obresti. Na konceptualni
ravni se lahko vključitev v kreditna razmerja šteje za znak tržno usmerje-
nega vedenja in ekonomske iniciativnosti, v nasprotju z domnevno tradi-
cionalno kmečko miselnostjo, ki naj bi se izogibala dolgovom in posojilom.
93
