Page 99 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
4
Zibelka integrirane kmečke ekonomije:
Kranjska in Goriška (16.–18. stoletje)
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Ines Beguš
Goriški muzej in Univerza na Primorskem
Vojvodina Kranjska in grofija Goriška predstavljata območje nastanka kon-
cepta integrirane kmečke ekonomije. Posebej Kranjska je bila predmet
razmeroma številnih zgodovinskih študij, v katerih je bila posebna ali iz-
ključna pozornost namenjena »neagrarnim« in »dopolnilnim« dejavnostim
kmečkega prebivalstva, kar še posebej velja za kmečko trgovino, tovorni-
štvo in prevozništvo. Največ pozornosti slovenskih zgodovinarjev na to
temo je pritegnilo območje vzdolž prometne povezave med Ljubljano in
jadranskimi pristaniškimi mesti, kar pomeni Notranjsko in del Krasa. S te-
oretičnega vidika pa je bilo največ interesa deležno širše področje »kmečke
trgovine«, ki je bilo vsebinsko in konceptualno dodelano ter periodizirano
do prehoda iz 16. v 17. stoletje, in sicer zahvaljujoč Gestrinu, za 18. stoletje
pa Grafenauerju. Za obdobje 17. in 18. stoletja je sistematičnosti bistveno
manj. Ne glede na to tudi za Grafenauerja in druge avtorje iz prejšnjega
stoletja lahko trdimo, da so ustvarili zelo dobro osnovo za nove raziskave,
čeprav nekoliko neenako po posameznih območjih, panogah in obdobjih
ter z nekaterimi težavami, na katere so opozarjali tudi že sami.
Pregled slovenske zgodovinske literature o Kranjski je pokazal, da od za-
dnjih del Ferda Gestrina v 90. letih prejšnjega stoletja nismo bili deležni
obsežnejših študij o kmečkem poseganju v neagrarne dejavnosti. Bistveno
manj pozornosti od Kranjske je bil deležen prostor nekdanje grofije Gori-
ške, ki je segala od Tolminske prek Brd in Trnovske planote do Krasa. Za ta
prostor je o začetkih nekoliko sistematičnejše obravnave mogoče govoriti
šele na prehodu v 21. stoletje (Panjek 2002b, 161–172), to je v času, ko je
interes za to temo v kranjskem prostoru zamrl. Pojav koncepta integrirane
kmečke ekonomije je nato te raziskave obnovil in prenovil.
Način dela in izbora virov zahteva nekaj pojasnil. Prvo zadeva številčnost
97
Zibelka integrirane kmečke ekonomije:
Kranjska in Goriška (16.–18. stoletje)
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Ines Beguš
Goriški muzej in Univerza na Primorskem
Vojvodina Kranjska in grofija Goriška predstavljata območje nastanka kon-
cepta integrirane kmečke ekonomije. Posebej Kranjska je bila predmet
razmeroma številnih zgodovinskih študij, v katerih je bila posebna ali iz-
ključna pozornost namenjena »neagrarnim« in »dopolnilnim« dejavnostim
kmečkega prebivalstva, kar še posebej velja za kmečko trgovino, tovorni-
štvo in prevozništvo. Največ pozornosti slovenskih zgodovinarjev na to
temo je pritegnilo območje vzdolž prometne povezave med Ljubljano in
jadranskimi pristaniškimi mesti, kar pomeni Notranjsko in del Krasa. S te-
oretičnega vidika pa je bilo največ interesa deležno širše področje »kmečke
trgovine«, ki je bilo vsebinsko in konceptualno dodelano ter periodizirano
do prehoda iz 16. v 17. stoletje, in sicer zahvaljujoč Gestrinu, za 18. stoletje
pa Grafenauerju. Za obdobje 17. in 18. stoletja je sistematičnosti bistveno
manj. Ne glede na to tudi za Grafenauerja in druge avtorje iz prejšnjega
stoletja lahko trdimo, da so ustvarili zelo dobro osnovo za nove raziskave,
čeprav nekoliko neenako po posameznih območjih, panogah in obdobjih
ter z nekaterimi težavami, na katere so opozarjali tudi že sami.
Pregled slovenske zgodovinske literature o Kranjski je pokazal, da od za-
dnjih del Ferda Gestrina v 90. letih prejšnjega stoletja nismo bili deležni
obsežnejših študij o kmečkem poseganju v neagrarne dejavnosti. Bistveno
manj pozornosti od Kranjske je bil deležen prostor nekdanje grofije Gori-
ške, ki je segala od Tolminske prek Brd in Trnovske planote do Krasa. Za ta
prostor je o začetkih nekoliko sistematičnejše obravnave mogoče govoriti
šele na prehodu v 21. stoletje (Panjek 2002b, 161–172), to je v času, ko je
interes za to temo v kranjskem prostoru zamrl. Pojav koncepta integrirane
kmečke ekonomije je nato te raziskave obnovil in prenovil.
Način dela in izbora virov zahteva nekaj pojasnil. Prvo zadeva številčnost
97
