Page 100 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100
ksander Panjek in Ines Beguš
zgodovinopisnih del, ki omenjajo kombiniranje kmetijstva z neagrarnimi
panogami. Z izjemo nekaterih avtorjev se večina zgodovinopisja ni posebej
posvetila tu obravnavani tematiki, a je kljub temu v številnih delih mogoče
zaslediti omembe posameznih neagrarnih panog, v katere so se vključeva-
li kmetje. Zato ni bilo mogoče zajeti vseh avtorjev, ki so kdaj koli omenjali
kmetijsko dejavnost v kombinaciji z neagrarno. Prav tako ni bilo mogoče
obravnavati prav vseh neagrarnih dejavnosti, ki jih je bilo na Kranjskem
in Goriškem v zgodnjem novem veku izredno veliko. Zaradi tega se prete-
žno omenjajo tiste, ki so bile na določenem območju posebej razširjene in
uveljavljene. Tretje pojasnilo se nanaša na omembe obrtnikov ali nosilcev
sorodnih dejavnosti (npr. mlinar, sodar, fužinar), za katere ni vedno jasno,
ali gre za specializirane poklice ali za podložnike, ki so kmetijsko dejavnost
kombinirali z neagrarno. Zaradi tega tovrstni primeri tu niso obravnavani.
V začetnem delu podajamo nekaj podatkov o razdrobljenosti kmetij in
pojavu ustanavljanja kajž. Čeprav je imelo obravnavano območje različne
institucionalne predpise v zvezi s statusom kmetije, z dediščino ter s pravili
in praksami zemljiškega trga, je namreč mogoče in smiselno podati splo-
šno sliko, pri čemer bomo upoštevali glavne specifike. Obseg pojava manj-
ših kmetij nam služi kot približek številčnosti samooskrbnih oz. nesamo-
zadostnih kmečkih gospodarstev, za katera lahko predpostavljamo, da se
niso preživljala le od svojih pridelkov. Tudi dajatve zemljiškim gospodom
v denarju kažejo na to, da so bili kmetje dejavni na trgu, kjer so pridobivali
denarna sredstva, s katerimi so jih plačevali. Zato nekaj pozornosti name-
njamo predstavitvi podatkov o obsegu tega pojava kot pokazatelja kombi-
niranja pridelovalnih in tržno usmerjenih dejavnosti.
V naslednjem, daljšem delu so predstavljene empirične informacije o
različnih načinih integriranja dohodkov. Predstavitev različnih dejavnosti
je razdeljena na tri dele. V prvem so obravnavane tiste, ki so bile priso-
tne v alpskem prostoru (Gorenjska in zgornje Posočje), v drugem kraške
planote in goriški gričevnati svet (Kras, Notranjska, Trnovski gozd, Vipa-
vska dolina in Goriška brda), v tretjem pa Dolenjska. V zaključkih je poleg
interpretativnega povzetka ugotovitev podan prikaz prisotnosti različnih
dejavnosti v vsaki od obeh dežel posebej, to je na Kranjskem in na Gori-
škem.
Razdrobljenost kmetij in kmečka gospodarstva z malo zemlje
kot pokazatelj integrirane kmečke ekonomije
Razširjenost majhnih kmečkih posesti lahko razumemo kot pokazatelj sta-
nja, v katerem gospodinjstva na podlagi lastnih kmetijskih pridelkov niso
98
zgodovinopisnih del, ki omenjajo kombiniranje kmetijstva z neagrarnimi
panogami. Z izjemo nekaterih avtorjev se večina zgodovinopisja ni posebej
posvetila tu obravnavani tematiki, a je kljub temu v številnih delih mogoče
zaslediti omembe posameznih neagrarnih panog, v katere so se vključeva-
li kmetje. Zato ni bilo mogoče zajeti vseh avtorjev, ki so kdaj koli omenjali
kmetijsko dejavnost v kombinaciji z neagrarno. Prav tako ni bilo mogoče
obravnavati prav vseh neagrarnih dejavnosti, ki jih je bilo na Kranjskem
in Goriškem v zgodnjem novem veku izredno veliko. Zaradi tega se prete-
žno omenjajo tiste, ki so bile na določenem območju posebej razširjene in
uveljavljene. Tretje pojasnilo se nanaša na omembe obrtnikov ali nosilcev
sorodnih dejavnosti (npr. mlinar, sodar, fužinar), za katere ni vedno jasno,
ali gre za specializirane poklice ali za podložnike, ki so kmetijsko dejavnost
kombinirali z neagrarno. Zaradi tega tovrstni primeri tu niso obravnavani.
V začetnem delu podajamo nekaj podatkov o razdrobljenosti kmetij in
pojavu ustanavljanja kajž. Čeprav je imelo obravnavano območje različne
institucionalne predpise v zvezi s statusom kmetije, z dediščino ter s pravili
in praksami zemljiškega trga, je namreč mogoče in smiselno podati splo-
šno sliko, pri čemer bomo upoštevali glavne specifike. Obseg pojava manj-
ših kmetij nam služi kot približek številčnosti samooskrbnih oz. nesamo-
zadostnih kmečkih gospodarstev, za katera lahko predpostavljamo, da se
niso preživljala le od svojih pridelkov. Tudi dajatve zemljiškim gospodom
v denarju kažejo na to, da so bili kmetje dejavni na trgu, kjer so pridobivali
denarna sredstva, s katerimi so jih plačevali. Zato nekaj pozornosti name-
njamo predstavitvi podatkov o obsegu tega pojava kot pokazatelja kombi-
niranja pridelovalnih in tržno usmerjenih dejavnosti.
V naslednjem, daljšem delu so predstavljene empirične informacije o
različnih načinih integriranja dohodkov. Predstavitev različnih dejavnosti
je razdeljena na tri dele. V prvem so obravnavane tiste, ki so bile priso-
tne v alpskem prostoru (Gorenjska in zgornje Posočje), v drugem kraške
planote in goriški gričevnati svet (Kras, Notranjska, Trnovski gozd, Vipa-
vska dolina in Goriška brda), v tretjem pa Dolenjska. V zaključkih je poleg
interpretativnega povzetka ugotovitev podan prikaz prisotnosti različnih
dejavnosti v vsaki od obeh dežel posebej, to je na Kranjskem in na Gori-
škem.
Razdrobljenost kmetij in kmečka gospodarstva z malo zemlje
kot pokazatelj integrirane kmečke ekonomije
Razširjenost majhnih kmečkih posesti lahko razumemo kot pokazatelj sta-
nja, v katerem gospodinjstva na podlagi lastnih kmetijskih pridelkov niso
98
