Page 64 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 64
a Mezgec in Jurka Lepičnik Vodopivec
odrasla oseba. Pri akcijskem raziskovanju je raziskovalna skupina sledila na-
slednjim korakom: zbiranje informacij o predmetu raziskovanja, oblikovanje
metodologije za zbiranje podatkov, zbiranje podatkov preko opazovanja z
udeležbo, organizacija zbranih podatkov, analiza rezultatov, refleksija in pre-
izkušanje v praksi. Ko je bil sestavljen nabor družbenih vlog, je raziskovalna
skupina prešla k naslednji fazi, in sicer: preko opazovanja z udeležbo je za
vsako od evidentiranih vlog analizirala naloge in aktivnosti, pri katerih od-
rasla oseba (lahko) uporablja digitalne storitve in so posledično potrebne
ustrezne digitalne kompetence. Pri tem smo namenoma izključili področje
dela in zaposlitve, ker je preobsežno in preraznoliko. Za vsako aktivnost je
raziskovalna skupina evidentirala referenčne portale, kjer so storitve na vo-
ljo. Ko gre za zasebne storitve, kjer je ponudnikov veliko, je vzela v pretres
tiste portale, ki so najtipičnejši oz. po svojih značilnostih in vsebinah odra-
žajo povprečni model portala za tovrstne storitve (npr. portali na nakup ne-
premičnim, e-bančništvo ipd.).
V zadnji fazi je stekla kvalitativna in kvantitativna analiza digitalnih kom-
petenc, ki so potrebne za koriščenje evidentiranih spletnih storitev. Delo je
potekalo tako, da smo aktivnosti, ki jih posameznik izvaja na spletu, analizi-
rali po korakih in za vsak korak opredelili digitalna znanja ter kompetence,
ki jih pri tem potrebuje. Pri opredelitvi digitalnih znanj in kompetenc smo
kot osnovo uporabili katalog znanja, ki ga je pripravil Andragoški center Re-
publike Slovenije za program Digitalna pismenost za odrasle. Katalog znanja
vključuje osem ključnih vsebinskih področij digitalne pismenosti:
– Pisarniški programi in odprtokodne rešitve.
– Mobilne in računalniške aplikacije.
– Oblačne storitve.
– Varna raba spleta oz. spletnih storitev in digitalnih tehnologij.
– Digitalno socialno okolje.
– Dosedanji razvoj umetne inteligence in pričakovanja v prihodnosti.
– Robotizacija in digitalizacija družbe.
– Digitalno ustvarjanje in programiranje.
Katalog oz. zajete postavke smo mestoma prilagodili tudi v primeru, ko
ni bilo na voljo ustreznega opisnika. Z zbranimi podatki smo opravili opisno
(kvalitativno) in frekvenčno (kvantitativno) analizo ter povzeli glavne ugo-
tovitve. Pri analizi nekaterih portalov smo naleteli na določene omejitve, saj
so nekatere storitve plačljive, druge pa namenjene samo nekaterim ciljnim
skupinam (npr. staršem šolajočih se otrok). Omejitvam smo se delno izognili
62
odrasla oseba. Pri akcijskem raziskovanju je raziskovalna skupina sledila na-
slednjim korakom: zbiranje informacij o predmetu raziskovanja, oblikovanje
metodologije za zbiranje podatkov, zbiranje podatkov preko opazovanja z
udeležbo, organizacija zbranih podatkov, analiza rezultatov, refleksija in pre-
izkušanje v praksi. Ko je bil sestavljen nabor družbenih vlog, je raziskovalna
skupina prešla k naslednji fazi, in sicer: preko opazovanja z udeležbo je za
vsako od evidentiranih vlog analizirala naloge in aktivnosti, pri katerih od-
rasla oseba (lahko) uporablja digitalne storitve in so posledično potrebne
ustrezne digitalne kompetence. Pri tem smo namenoma izključili področje
dela in zaposlitve, ker je preobsežno in preraznoliko. Za vsako aktivnost je
raziskovalna skupina evidentirala referenčne portale, kjer so storitve na vo-
ljo. Ko gre za zasebne storitve, kjer je ponudnikov veliko, je vzela v pretres
tiste portale, ki so najtipičnejši oz. po svojih značilnostih in vsebinah odra-
žajo povprečni model portala za tovrstne storitve (npr. portali na nakup ne-
premičnim, e-bančništvo ipd.).
V zadnji fazi je stekla kvalitativna in kvantitativna analiza digitalnih kom-
petenc, ki so potrebne za koriščenje evidentiranih spletnih storitev. Delo je
potekalo tako, da smo aktivnosti, ki jih posameznik izvaja na spletu, analizi-
rali po korakih in za vsak korak opredelili digitalna znanja ter kompetence,
ki jih pri tem potrebuje. Pri opredelitvi digitalnih znanj in kompetenc smo
kot osnovo uporabili katalog znanja, ki ga je pripravil Andragoški center Re-
publike Slovenije za program Digitalna pismenost za odrasle. Katalog znanja
vključuje osem ključnih vsebinskih področij digitalne pismenosti:
– Pisarniški programi in odprtokodne rešitve.
– Mobilne in računalniške aplikacije.
– Oblačne storitve.
– Varna raba spleta oz. spletnih storitev in digitalnih tehnologij.
– Digitalno socialno okolje.
– Dosedanji razvoj umetne inteligence in pričakovanja v prihodnosti.
– Robotizacija in digitalizacija družbe.
– Digitalno ustvarjanje in programiranje.
Katalog oz. zajete postavke smo mestoma prilagodili tudi v primeru, ko
ni bilo na voljo ustreznega opisnika. Z zbranimi podatki smo opravili opisno
(kvalitativno) in frekvenčno (kvantitativno) analizo ter povzeli glavne ugo-
tovitve. Pri analizi nekaterih portalov smo naleteli na določene omejitve, saj
so nekatere storitve plačljive, druge pa namenjene samo nekaterim ciljnim
skupinam (npr. staršem šolajočih se otrok). Omejitvam smo se delno izognili
62
